» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «

V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

S snežnimi topovi proti segrevanju podnebja - Umetno zasneževanje in njegove posledice
Več kot 90 % večjih smučišč v Alpah je opremljeno s sistemi za umetno zasneževanje, v posameznih alpskih državah lahko umetno zasnežijo celo do 68 % površine smučišč. Medtem ko so bili nekdaj snežni topovi namenjeni zagotavljanju snežne odeje le na posameznih progah, pa se danes velikokrat zasnežujejo kar cela smučišča. Zasneževalne sisteme nameščajo na ekološko vedno občutljivejših in višjih legah.
Alpe kot športni instrument ali krajina kot kapital? - Stanje, trendi in rešitve v zimskem športu
Ali bo smučanje v Alpah tudi v prihodnje še vedno tako popularna in modna dejavnost? Kolikšne stroške si lahko žičničarska podjetja še privoščijo, če želijo biti kos spreminjajočim se okvirnim pogojem? Katere škodljive posledice za naravo in krajino lahko pričakujemo? Katere možnosti za ukrepanje so na voljo organizacijam za varstvo Alp in zimskim turističnim krajem danes in katere v prihodnje?
Referendum o cestnem prometu in pobuda za več demokracije na Južnem Tirolskem
V skupnosti občin Burggrafenamt (Burgraviato) v Italiji pripravlja organizacijski odbor izvedbo samoupravnega referenduma o prihodnjem razvoju prometa.
Švica zaščitila izdelke z alpskih planin
Z izdelki, ki so proizvedeni na gorskih območjih, povezujejo potrošniki užitek, naravo in tradicijo.

Prireditve

  • 2025-06-16T17:00:00+02:00
  • 2025-06-16T18:30:00+02:00
  • Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
16.06.2025
Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati? Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025
Informativni dan v praksi - dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025
Pozdrav Triglavu Ribčev Laz

Dejavnosti in projekti

Alpska konvencija - Razvoj sektorjev zelenega gospodarstva na območju Alp
Alpska konvencija - Razvoj sektorjev zelenega gospodarstva na območju Alp
[Projekt zaključen] Spodbujati okolju prijaznejšo gospodarsko rast in pri tem upoštevati ekološke meje – zeleno gospodarstvo je nizkoogljično, z viri ravna učinkovito in je socialno vključujoče. Taka oblika gospodarjenja ohranja alpski ekosistem, obenem pa uporablja obstoječi naravni kapital.
Ponovni zagon alpskega turizma
Ponovni zagon alpskega turizma
[Projekt zaključen] "Ponovni zagon alpskega turizma" združuje ključne akterje v turizmu z namenom, da bi sodelovali v razpravi o boju proti podnebnim spremembam in trajnostnem razvoju v turizmu.
speciAlps2
speciAlps2
[Projekt zaključen] Vse več ljudi išče oddih in sprostitev v alpskih naravi. Krepitvi omenjenega trenda pa ne botruje le kriza zaradi koronavirusa, marveč tudi rastoči družbeni pritisk po vse zahtevnejših dosežkih. Posledice tega vplivajo na živalski in rastlinski svet, kakor tudi na destinacije, na tamkajšnjo infrastrukturo in na lokalno prebivalstvo. Namen projekta speciAlps 2 je bil osveščanje o pomembnosti zaščite narave in krajine v Alpah ter snovanje ukrepov za vodenje obiskovalk in obiskovalcev.

Sporočila za medije

Sončev obrat v zimskem turizmu
Sončev obrat v zimskem turizmu
Alpski regiji je bogastvo prinesel turizem. Ta sicer v mnogih delih alpskega prostora še naprej ostaja pomemben vir dohodkov, pomeni pa tudi veliko tveganje. Podnebne spremembe in posledično spremenjeno vedenje počitniških gostov in obiskovalcev postavlja alpske destinacije pred precejšnje izzive. V letu 2017, ki ga je OZN razglasila za mednarodno leto trajnostnega turizma za razvoj, je Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) pripravila dokument s stališčem glede omenjene problematike in izdelala interaktivno predstavitev, saj želi tako javnost spodbuditi k razmisleku o nujno potrebnih spremembah na tem področju delovanja.
Optimistično v prihodnost brez olimpijskih iger!
Optimistično v prihodnost brez olimpijskih iger!
V Alpah več krajev razmišlja o kandidaturi za zimske olimpijske igre leta 2026 in se pri tem sklicuje na Olimpijsko agendo 2020, ki jo je Mednarodni olimpijski komite (MOK) izdelal potem, ko je prišlo do množičnega umika držav kandidatk iz boja za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2022. Omenjena Agenda sicer veliko obljublja, a malo daje. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) svojega dosedanjega stališča o organizaciji zimskih olimpijskih iger na alpskih tleh tako ne spreminja in ji še vedno nasprotuje.
O zapuščenih domovih, jelenih in ljudeh
O zapuščenih domovih, jelenih in ljudeh
Kako priseljevanje in odseljevanje prebivalstva, urejanje prostora ali podnebne spremembe vplivajo na kakovost življenja? Odgovore na to in številna druga vprašanja bo slišati na Alpskem tednu, ki bo od 11. do 15. oktobra 2016 v nemškem kraju Grassau. Osrednja tema Alpskega tedna bo raznolikost v odnosih med Alpami in ljudmi, ki v njih živijo, delajo ali preživljajo prosti čas. Dogodek prirejajo ključne alpske organizacije, med njimi tudi Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA).
Riedberger Horn – vzorčen primer za prihodnost?
Riedberger Horn – vzorčen primer za prihodnost?
Kot je odločila bavarska vlada, bo o prihodnji usodi primera Riedberger Horn, s tem pa tudi Bavarskega alpskega načrta odločalo 1300 prebivalcev občin, ki ležita ob vznožju gore. Kot je razvidno iz zemljevida, ki ga je CIPRA pripravila v okviru projekta alpMonitor, tak razvojni trend sploh ni osamljen primer.