» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «

V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Poizkusno delovanje najvišje sončne elektrarne
Poizkusno delovanje najvišje sončne elektrarne
Na švicarski gori Jungfraujoch bo švicarsko energetsko podjetje "BKW FMB Energie AG" do prihodnjega poletja opravljalo poskuse z visokogorsko sončno elektrarno.
Baza podatkov o strokovnih izvedencih za raziskovanje gorskih območij
Organizacija Mountain Research Initiative (MRI) je na spletu objavila bazo podatkov o strokovnih izvedencih. Baza vsebuje skoraj 5.000 geselskih člankov o ljudeh v vladnih in nevladnih organizacijah ter zasebnih skupinah, ki se ukvarjajo z raziskovanjem gorskih območij, predvsem pa vplivov podnebnih sprememb.
O vizijah razvoja gorskega kantona
V švicarskem kantonu Uri so se odločili, da bodo prebivalstvo začeli spodbujati, naj predložijo svoje predloge o nadaljnjem razvoju kantona. Tako je kantonalna uprava na obrtnem sejmu URI 06 od 27. septembra do 1. oktobra 2006 organizirala stojnico, na kateri je zbirala ideje prebivalcev. Predloženih je bilo skupaj 261 predlogov, za katere je treba sedaj preveriti, ali so v praksi sploh izvedljivi
S skupnimi mocmi proti onesnaževanju zraka
S skupnimi mocmi proti onesnaževanju zraka
Severnoitalijanske dežele - Veneto, Furlanija-Julijska krajina, Trentino-Južna Tirolska, Piemont in Emilia-Romagna ter švicarski kanton Ticino nameravajo skupaj z italijansko deželo Lombardijo podpisati skupen dogovor, katerega namen je zmanjšati onesnaževanje zraka

Prireditve

  • 2025-06-16T17:00:00+02:00
  • 2025-06-16T18:30:00+02:00
  • Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
16.06.2025
Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati? Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025
Informativni dan v praksi - dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025
Pozdrav Triglavu Ribčev Laz

Dejavnosti in projekti

LiveAlpsNature
LiveAlpsNature
Projekt LiveAlpsNature prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti na zavarovanih območjih v Alpah, ki se vse pogosteje uporabljajo za naravni in zdravstveni turizem. V ta namen projektna skupina razvija nove koncepte usmerjanja obiskovalcev in prostočasnih dejavnosti ter jih vključuje v digitalne platforme.
AlpsLife – opazuj globalno, deluj lokalno
AlpsLife – opazuj globalno, deluj lokalno
Uspešno varstvo biotske raznovrstnosti v Alpah bo v prihodnosti vzdržno samo s spremljanjem in upravljanjem na celotnem območju Alp. To je cilj projekta AlpsLife.
Podnebno odporen cestni prostor
Podnebno odporen cestni prostor
Ne glede na to, ali se vozimo z avtomobilom ali kolesom, uporabljamo javni prevoz ali hodimo peš, so cestne površine z neposredno okolico verjetno najpomembnejši del naših vsakodnevnih poti. Vendar pa lahko zaradi podnebne krize postanejo težava, saj krepijo učinek toplotnih otokov in so posledica pokrivanja in zapečatenja tal. V dolini Alpskega Rena so se zato lotili projekta, katerega cilj je ustvariti pravičen in podnebno odporen cestni prostor, ki bo spodbujal zdravju koristne telesne dejavnosti.

Sporočila za medije

whatsalp – projekt prečenja Alp uspešno zaključen
whatsalp – projekt prečenja Alp uspešno zaključen
3. junija 2017 se je skupina alpskih pohodnikov in obenem strokovnjakov za različna področja odpravila na pohod, ki je v okviru projekta whatsalp potekal od Dunaja v Avstriji, naprej čez Italijo in Švico do Nice v Franciji. Na poti so dokumentirali aktualno stanje alpskega območja in v posameznih krajih s prebivalci delili in si izmenjevali informacije in izkušnje. Namen potovanja je bil opraviti primerjavo z rezultati, ki so bili leta 1992 pridobljeni pri prečenju Alp v okviru projekta Alp TransALPedes, in se pripraviti na prihodnje korake. Poleg številnih drugih partnerjev in Alpske konvencije sta bili glavni partnerici omenjenega projekta Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) in švicarska Alpska iniciativa. 29. septembra 2017 bodo člani skupine whatsalp prispeli v Nico, kjer bodo poročali o projektnih dosežkih.
Prostorsko načrtovanje - ključ do trajnostrnega razvoja?
Prostorsko načrtovanje - ključ do trajnostrnega razvoja?
Prostor ni brezmejen in to velja zlasti za Alpe. V prostorskem načrtovanju si nasproti stojijo različne potrebe in različna pričakovanja. Pa jih je mogoče med seboj združevati? Prostor za razpravo in izmenjavo stališč o tovrstnih vprašanjih bo tokrat ponudila letna strokovna konferenca CIPRE, ki bo pod naslovom Alpske prostorske sfere – naravne meje, brezmejne možnosti letos potekala 29. in 30. septembra v Innsbrucku/A.
Whatsalp začenja svoj pohod na Dunaju
Whatsalp začenja svoj pohod na Dunaju
Pohodniški nahrbtnik in čevlji so nared: člani pohodniške skupine whatsalp se 3. junija 2017 odpravljajo na štirimesečni pohod, na katerem bodo prečili alpski lok. Vzdolž njihove poti bodo organizirani številni zanimivi javni dogodki in prireditve. Seveda so vsi, ki se jim želijo pridružiti na poti, več kot dobrodošli!
Manj besed, več dejanj!
Manj besed, več dejanj!
Žive meje, biotopi, mokrotni travniki … 22. maj je mednarodni dan biotske raznovrstnosti. V Alpah obstaja nevarnost, da bo do konca stoletja izumrlo kar 45 odstotkov rastlinskih vrst. CIPRA International poziva k hitrejšemu ukrepanju pri zmanjševanju in preprečevanju izgube pestrosti ekosistemov ter rastlinskih in živalskih vrst!