H2O: dragocena, mogočna, redka

Voda je dragocena in je je vedno manj, tudi v Alpah. Kako podnebne spremembe spreminjajo oskrbo z vodo? Kdo odloča o razdelitvi tega dragocenega vira? In kako je z zdravjem naše pitne vode in vodnih teles kot habitatov? Razpravljajte z nami o trajnostnih rešitvah na drugem Lihtenštajnskem forumu o prihodnosti Alp „H2O: dragocena, mogočna, redka“ 27. in 28. junija 2025 v Schaanu.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Zapiranje tal stopnjuje težave s toploto
Zapiranje tal stopnjuje težave s toploto
Celotna Evropa trenutno trpi zaradi vročinskih valov, vedno več (za)betoniranih površin pa botruje še izdatnejšemu segrevanju okolja. Projekt »Varčujemo z zemljišči« se zavzema za spremembo načina rabe zemljišč in tal. V spremljajočem okvirnem poročilu so povzete trenutne strategije alpskih držav ter predstavljeni primeri dobrih praks in rešitev za alpske občine.
Kaj se dogaja na Koči pri Triglavskih jezerih z odpadnimi vodami?
Kaj se dogaja na Koči pri Triglavskih jezerih z odpadnimi vodami?
Planinske koče tako prevdsem v poletnih mesecih predstavljajo veliko obremenitev za okolje. Vedno več obiskovalcev povečuje tudi količino odpadne vode, ki lahko potencialno ogroža bližnje vodne vire. Že v 90 letih prejšnega stoletja je bilo ekološko stanje planinskih koč v Julijskih Alpah precej kritično, po letu 2000 je prišlo do izgradnje več čistilnih naprav.
Problematika Dvojnega jezera
Problematika Dvojnega jezera
Dvojno jezero v Dolini Triglavskih jezer predstavlja Peto in Šesto jezero, ki se ob višjem vodostaju združita v eno. Jezero je kraško s podzemnim odtokom vode v smeri proti kraškemu izviru Savice. Ker se nahaja na visoki nadmorski višini (1.669 m n. v.) bi lahko sklepali, da je varno pred negativnimi človeškimi vplivi. Žal temu ni tako, saj ga pesti kar nekaj težav. Dve najbolj izstopajoči sta naselitev rib in odtekanje odpadne vode iz planinske koče v jezero.
Katere storitve zagotavlja narava v Alpah?
Katere storitve zagotavlja narava v Alpah?
Planinski pašniki, ki nas oskrbujejo s pitno vodo in hrano, drevesa, ki ustvarjajo ugodno mikroklimo – alpska pokrajina deluje na nas zdravilno in pozitivno vpliva na naše počutje. Kolikšna je vrednost alpske narave in kaj vse v CIPRI International počnemo za njeno varstvo?

Prireditve

  • 2025-05-21T08:30:00+02:00
  • 2025-05-21T14:00:00+02:00
  • Narodna galerija v Ljubljani, Prešernova cesta 24
21.05.2025
Strokovni posvet: Toplotni otok in odpečatenje Narodna galerija v Ljubljani, Prešernova cesta 24
  • 2025-05-21T09:00:00+02:00
  • 2025-05-21T13:00:00+02:00
  • Narodni muzej Slovenije–Metelkova, Maistrova ulica 1, Ljubljana
21.05.2025
Iz krize z upanjem: Pravice otrok v dobi okoljskih sprememb Narodni muzej Slovenije–Metelkova, Maistrova ulica 1, Ljubljana
  • 2025-05-24T00:00:00+02:00
  • 2025-05-28T23:59:59+02:00
  • Sunnyhills of Istria, Sončni Grič, 1291 Gradišče, Slovenia
24.05.2025 - 28.05.2025
We are what we eat – izkustveno usposabljanje o hrani, aktivizmu in trajnosti Sunnyhills of Istria, Sončni Grič, 1291 Gradišče, Slovenia
  • 2025-05-27T00:00:00+02:00
  • 2025-05-27T23:59:59+02:00
27.05.2025
Vabilo na spletni seminar - Uspešno trajnostno javno naročanje s pomočjo proCURE
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein

Dejavnosti in projekti

AlpInnoCT
AlpInnoCT
[Projekt zaključen] Čezalpski cestni tovorni prevoz ima na Alpe kot življenjski prostor izreden ekološki in socialno-kulturni vpliv. Večina akterjev, npr. špediterji, upravljavci pristanišč, upravni organi ali potrošniki, se negativnih vplivov, kot so emisije snovi v zrak ali emisije hrupa, zaveda in mnogi od njih tudi sami iščejo ustrezne tehnične ali regulativne rešitve.
youTurn
youTurn
[Projekt zaključen] Cilj novega projekta youTurn je aktivno vključevanje mladih v odločevalske postopke na lokalni ravni, spodbujanje prenosa znanja in krepitev sodelovanja.
Trajnostna mobilnost dnevnih migracij
Trajnostna mobilnost dnevnih migracij
[Projekt zaključen] Na območju projektne regije vsakodnevno na delo prek državne meje potuje nekaj več kot 50.000 ljudi. Prav tako se dnevni migranti na delo dnevno vozijo znotraj območja doline Alpskega Rena. Posledice dnevnih migracij se kažejo v visokih količinah emisij CO2 ter obremenitvah okolja s finim prahom in hrupom. Namen triletnega Interregovega projekta PEMO je pokazati rešitve, ki so nujne za uspešen prehod na trajnostno mobilnost.

Sporočila za medije

Potujmo s prvo alpsko vozovnico Interrail
Potujmo s prvo alpsko vozovnico Interrail
Ste še brez načrtov za letošnje poletje? Bi počitnice radi preživeli v družbi alpskih držav? Potem je prava izbira Youth Alpine Interrail. Gre za projekt, ki bo 100 mladim omogočil trajnostno potovanje po Alpah.
Med željami po oddihu in pritiski na gorska območja
Med željami po oddihu in pritiski na gorska območja
Malo je področij, ki bi tako razvnele javno razpravo, kot je alpski turizem. Ideje in mnenja o tem vprašanju si bo mogoče izmenjati konec maja 2018 na Bledu, kamor vabita CIPRA International, CIPRA Slovenija in Omrežje občin Povezanost v Alpah.
Ko nastajajo in uspevajo ideje
Ko nastajajo in uspevajo ideje
Kako naj se alpska družba organizira, da bo sposobna podpreti nov način življenja in gospodarjenja? Kaj potrebujejo ljudje, da si bodo za družbeno aktivno prizadevanje na način, da bodo izhajali iz inovativnih pristopov, in kako lahko tovrstne pobude pripomorejo k uveljavitvi trajnostnega razvoja? CIPRA je pripravila interaktivno predstavitev in spletni dosje, s katerima želi ponazoriti, kako lahko socialne inovacije ustvarjajo pot v prihodnost.
Skupaj mislimo naprej
Skupaj mislimo naprej
O socialnih inovacijah danes že vsi razpravljajo. Kaj sploh so socialne inovacije, kakšne koristi prinašajo za alpsko družbo in zakaj jih ta potrebuje, kaže letno poročilo CIPRE International za leto 2017. Pri tem je jasno, da izzivov sodobnega časa ni mogoče rešiti le s tehničnim napredkom, temveč je pri tem potrebno aktivno sodelovanje celotne družbe.