Podnebje — 13.06.2025
Katarina Žakelj, CIPRA Slovenija

» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «

V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Avstrija: vodna energija pred varstvom okolja
Energija — 20.01.2011
alpMedia | Schaan, LI
Avstrija: vodna energija pred varstvom okolja
Širjenje hidroelektrarn se je v Avstriji uveljavilo kot prednostni javni interes. Sprememba zakona o elektrogospodarstvu in organizaciji energetske oskrbe je interese energetskega gospodarstva še okrepila. Krovno združenje za okolje Umweltdachverband je zaradi takih razmer izrazilo zaskrbljenost: pod krinko varstva podnebja in zanesljive oskrbe je sedaj mogoče tako rekoč preko noči zgraditi hidroelektrarne in postaviti električne vode, ne da bi se pri tem upoštevali interesi narave, okolja ter državljanov in državljank.
Leto gozdov: akcije v alpskem prostoru
Gozd — 20.01.2011
alpMedia | Schaan, LI
Leto gozdov: akcije v alpskem prostoru
OZN je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov, s čimer želi vzbuditi večjo pozornost javnosti za gozdove. Gre za cilj, ki je zelo pomemben tudi za Alpe, saj kar 40 odstotkov celotnega alpskega območja porašča gozd. Zaradi svojih različnih funkcij so gozdovi nenadomestljivi za človeka in živali; varovalni gozdovi, denimo, varujejo pred naravnimi nesrečami, kot so zemeljski in drugi plazovi ali padanjem kamenja, in pomenijo - življenje.
Alpe izgubljajo ledenike
Podnebje — 20.01.2011
alpMedia | Schaan, LI
Alpe izgubljajo ledenike
V primerjavi z drugimi ledeniki našega planeta se je do leta 2010 najbolj skrčila površina alpskih. Zaradi podnebnih sprememb so v Alpah izginile kar tri četrtine ledeniške mase, ugotavljajo avtorji kanadske študije, ki je pred kratkim izšla v reviji Nature Geoscience Univerze British Columbia/CA. Alpski ledeniki imajo sorazmerno majhno površino in se na rast temperature odzivajo še posebno občutljivo. Tudi če je pozimi več snega, le-ta ne more nadomestiti taljenja belih velikanov.
Vidra se vrača v Alpe
Narava — 20.01.2011
alpMedia | Schaan, LI
Vidra se vrača v Alpe
V Alpah se je ponovno začela širiti vidra. Za raziskovalce omenjeno dejstvo postavlja pred veliko uganko, saj doslej še niso uspeli ugotoviti, kako se je ta žival sploh začela vračati na alpsko območje. Dolgo časa je bila na karti razširjenosti vidre, ki spada v družino kun, velika bela lisa, ki je segala natančno čez alpsko območje. V Švici se je številčnost populacije kljub prepovedi lova tako zelo zmanjšala, da so vidro razglasili za izumrlo živalsko vrsto. Razlog za to so bile spremenjene habitatne razmere, k čemur sta prispevala npr. urejanje in izsuševanje vodotokov.

Več mednarodnih novic

Prireditve

  • 2025-06-16T17:00:00+02:00
  • 2025-06-16T18:30:00+02:00
  • Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
16.06.2025 		Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati? Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025 		Informativni dan v praksi - dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025 		ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025 		Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025 		Pozdrav Triglavu Ribčev Laz

Več dogodkov

Dejavnosti in projekti

recharge.green
Narava — 27.03.2014
CIPRA International | CIPRA Deutschland
recharge.green
[Projekt zaključen]
Narava — 08.04.2007
CIPRA International
Prihodnost v Alpah
«Prihodnost v Alpah» je široko zastavljen projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA) za upravljanje znanja, katerega cilj je spodbujanje trajnostnega razvoja Alp. Da bi si izmenjali in v praksi preizkusili izkušnje in strokovno znanje ter s tem podali pobude za uveljavitev trajnostnega razvoja na območju Alp, se morajo ljudje, podjetja in inštitucije med seboj povezovati. Projekt, s katerim CIPRA prispeva k uresničevanju Alpske konvencije, se je začel julija 2004, zaključil pa se bo decembra 2007. Koordinacijo izvajanja v Sloveniji bo vodila CIPRA Slovenija. Vse pomembne aktivnosti in informacije izvajanja projekta v Sloveniji bodo objavljene na teh spletnih straneh.
Prenos znanja na temo sobivanja človeka in volka na območju Alp
Narava — 19.08.2020
CIPRA International | CIPRA Deutschland | CIPRA Italia | CIPRA France
Prenos znanja na temo sobivanja človeka in volka na območju Alp
[Projekt zaključen] Prenos znanja na področju sobivanja človeka in volka na območju Alp Vračanje velikih zveri v alpski prostor botruje vse večjim konfliktom med najrazličnejšimi akterji. V osrčju razprav je prav volk, ki predstavlja najštevilčnejšo vrsto velikih zveri, tako imenovanih povratnikov v svoje izvorno, sicer naravno okolje. Volk, kot čezmejni selivec in kultivator pokrajine, že od pradavnine spremlja in odmevno vpliva na razvoj družbenih in kulturnih procesov. Mednarodna organizacija za zaščito Alp CIPRA International si je v sklopu predmetnega projekta zadala nalogo spodbuditi izmenjavo različnih izkušenj, pogledov in praks na temo sobivanja človeka in volka ter zbiranje, vrednotenje in posredovanje slednjih po celotnem območju Alp.

Več mednarodnih projektov

Sporočila za medije

whatsalp – projekt prečenja Alp uspešno zaključen
Ljudje — 28.09.2017
whatsalp – projekt prečenja Alp uspešno zaključen
3. junija 2017 se je skupina alpskih pohodnikov in obenem strokovnjakov za različna področja odpravila na pohod, ki je v okviru projekta whatsalp potekal od Dunaja v Avstriji, naprej čez Italijo in Švico do Nice v Franciji. Na poti so dokumentirali aktualno stanje alpskega območja in v posameznih krajih s prebivalci delili in si izmenjevali informacije in izkušnje. Namen potovanja je bil opraviti primerjavo z rezultati, ki so bili leta 1992 pridobljeni pri prečenju Alp v okviru projekta Alp TransALPedes, in se pripraviti na prihodnje korake. Poleg številnih drugih partnerjev in Alpske konvencije sta bili glavni partnerici omenjenega projekta Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) in švicarska Alpska iniciativa. 29. septembra 2017 bodo člani skupine whatsalp prispeli v Nico, kjer bodo poročali o projektnih dosežkih.
Prostorsko načrtovanje - ključ do trajnostrnega razvoja?
Ljudje — 27.09.2017
Prostorsko načrtovanje - ključ do trajnostrnega razvoja?
Prostor ni brezmejen in to velja zlasti za Alpe. V prostorskem načrtovanju si nasproti stojijo različne potrebe in različna pričakovanja. Pa jih je mogoče med seboj združevati? Prostor za razpravo in izmenjavo stališč o tovrstnih vprašanjih bo tokrat ponudila letna strokovna konferenca CIPRE, ki bo pod naslovom Alpske prostorske sfere – naravne meje, brezmejne možnosti letos potekala 29. in 30. septembra v Innsbrucku/A.
Whatsalp začenja svoj pohod na Dunaju
Ljudje — 01.06.2017
Whatsalp začenja svoj pohod na Dunaju
Pohodniški nahrbtnik in čevlji so nared: člani pohodniške skupine whatsalp se 3. junija 2017 odpravljajo na štirimesečni pohod, na katerem bodo prečili alpski lok. Vzdolž njihove poti bodo organizirani številni zanimivi javni dogodki in prireditve. Seveda so vsi, ki se jim želijo pridružiti na poti, več kot dobrodošli!
Manj besed, več dejanj!
Narava — 19.05.2017
Manj besed, več dejanj!
Žive meje, biotopi, mokrotni travniki … 22. maj je mednarodni dan biotske raznovrstnosti. V Alpah obstaja nevarnost, da bo do konca stoletja izumrlo kar 45 odstotkov rastlinskih vrst. CIPRA International poziva k hitrejšemu ukrepanju pri zmanjševanju in preprečevanju izgube pestrosti ekosistemov ter rastlinskih in živalskih vrst!