Kresovi v Alpah 2025: V znamenju 25. obletnice daljinske pešpoti Via Alpina

Drugi vikend v mesecu avgustu bodo po celotnem alpskem prostoru ponovno goreli kresovi kot znak solidarnosti za zaščito naravne in kulturne dediščine Alp. S kresovi solidarnosti se vsako leto izrazi jasna podpora ohranjanju naravne in kulturne dediščine alpskega prostora. Letos je dogodek posvečen daljinski pešpoti Via Alpina.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Ja za alpsko makroregijo - a zgolj s postorom enakega obsega
Ja za alpsko makroregijo - a zgolj s postorom enakega obsega
Kje se Alpe začnejo in kje končajo, je vprašanje, ki zavzema osrednje mesto v razpravi o razmejitvi Alp z namenom izdelave alpske strategije. Probleme lahko skupaj obvladujejo le območja s podobnimi pogoji, je prepričan Werner Bätzing, profesor kulturne geografije na Univerzi v Erlangnu - Nürnbergu v Nemčiji.
Novo življenje za alpsko obrobje?
Novo življenje za alpsko obrobje?
Letna strokovna konferenca CIPRE 2010: periferne regije v središču pozornosti - Alpe kot celota sicer niso obrobna regija, vendar pa znotraj Alp obstajajo številna periferna območja, kjer postaja poselitev vedno bolj problematična. Katere so priložnosti in katera so tveganja, s katerimi se sooča obrobje? CIPRA je o tem vprašanju razpravljala na letni konferenci oktobra 2010 v Semmeringu/A in tako spodbudila dialog, ki je presegel prostorske in strokovne meje.
Zakaj nas konvencija sploh potrebuje?
Zakaj nas konvencija sploh potrebuje?
Običajno si na tem mestu prizadevam napisati kaj veselega. Ob tokratni iztočnici - 20 let Alpske konvencije - pa me je smeh minil. Očitno Alpska konvencija v tem trenutku za pogodbenice ni pomembna. Nekatere države so sicer že storile posamezne korake, tu in tam obstaja tudi finančna podpora za izvajanje konvencije na nacionalni ravni, v posameznih primerih sodišča ugotavljajo, da je Alpska konvencija veljavna v nacionalni zakonodaji in marsikatera država celo namenja sredstva za mednarodne oblike sodelovanja in projekte.
V Omrežju občin ubrali nove poti na področju varstva podnebja
V Omrežju občin ubrali nove poti na področju varstva podnebja
Omrežje občin "Povezanost v Alpah" bo v naslednjih dveh letih z okoli 280.000 evri finančno podprlo izvajanje dvajsetih projektov na temo varstva podnebja. Strategije občin za ravnanje s podnebnimi spremembami so pri tem zelo različne.

Prireditve

  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025
Informativni dan v praksi - dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025
Pozdrav Triglavu Ribčev Laz
  • 2025-09-03T10:00:00+02:00
  • 2025-09-03T18:00:00+02:00
  • Prešernov trg, Ljubljana
03.09.2025
Festival Lupa Prešernov trg, Ljubljana

Dejavnosti in projekti

Zeleno gospodarstvo na območju Alp
Zeleno gospodarstvo na območju Alp
[Projekt zaključen] Spomladi 2017 je bilo javnosti predstavljeno 6. Poročilo o stanju Alp. Osrednja tema tokratnega poročila je zeleno gospodarstvo na območju Alp. V poenostavljenem opisu in izhajajoč iz definicije Programa ZN za okolje (UNEP), je zeleno gospodarstvo tisto, ki je nizkoogljično, učinkovito ravna z viri, je socialno vključujoče, ohranja alpski ekosistem, obenem pa uporablja obstoječi naravni kapital.
100max
100max
[Projekt zaključen] Alpe so občutljiv življenjski prostor, ki se še posebej hitro odziva na podnebne spremembe. Prebivalci in prebivalke alpskega prostora so lahko pri projektu dejavno prispevali k zaščiti podnebja. Mesta in občine iz sedmih alpskih držav so sprejele izziv. Za uspeh pri izvajanju potrebnih ukrepov so pridobili tudi podporo lokalnega prebivalstva. Prvi korak je predstavljala kampanja »100max – Varstvo podnebja skozi igro v Alpah«. Namen omenjene kampanje oziroma igre je bilo spodbujanje družin in bivalnih skupnosti k preskušanju, ali oziroma kako je mogoče porabiti največ 100 točk CO2 na dan.
speciAlps
speciAlps
[Projekt zaključen] Suha travišča, mokrišča, žive meje, biotopi ali gozdovi so primeri naravnih bogastev, ki občinam na območju Alp dajejo veliko vrednost. Številnim živalim zagotavljajo življenjski prostor. Istočasno ljudje cenimo privlačnost in kakovost življenja v delujočem naravnem prostoru. Potenciali tega prostora še zdaleč niso izčrpani, tukaj lahko postane aktivna vsaka občina!

Sporočila za medije

Potovati z dobro vestjo
Potovati z dobro vestjo
Mladim med 18. in 27. letom se letos nasmiha 150 Yoalin vozovnic za potovanje po Alpah z vlakom in avtobusom na podnebju prijazen način. Dobitniki bodo vabljeni na dogodke v različnih alpskih državah in bodo na ta način postali člani aktivne skupnosti. Rok za prijavo je 26. maj!
Morje podatkov v gorskem turizmu
Morje podatkov v gorskem turizmu
Združitev naravnih bogastev in iskalcev rekreacije na združljiv način: to je bil cilj dvoletnega projekta speciAlps2, ki se je konec februarja 2023 zaključil s spletnim seminarjem "Morje podatkov v gorskem turizmu». S «speciAlps Podcasts» se je že začel razvijati naslednji projekt.
Prihodnost slovenskega gozda – bo gozd zdravnik ali bolnik?
Prihodnost slovenskega gozda – bo gozd zdravnik ali bolnik?
Polna dvorana na posvetu o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb je znak, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom in da se s problematiko v Sloveniji ukvarjajo različni deležniki. Prav pomembnost medsektorskega sodelovanja je bil večkrat slišan poudarek na strokovnem posvetu, ki so ga v sredo organizirali okoljska organizacija Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp.
Mednarodni dan gora - uveljavljanje skromnosti v gorniškem turizmu
Mednarodni dan gora - uveljavljanje skromnosti v gorniškem turizmu
Leta 2002 je generalna skupščina OZN 11. december razglasila za mednarodni dan gora, ki ga obeležujemo od leta 2003. To obeležje opozarja na ekosistemski pomen gora in na potrebo po trajnostnem razvoj gorskih območij, saj so gorska območja ena tistih kopnih območij na planetu, kjer so vplivi modernizacije, urbanizacije in degradacije, med manj izrazitimi, hkrati pa so ta območja pomembna zaradi zagotavljanja številnih ekosistemskih storitev na globalni ravni.