» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «

V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

"Samo čakati na čudežno novo dinamiko ni dovolj"
"Samo čakati na čudežno novo dinamiko ni dovolj"
V pogovoru s Klausom Töpferjem - Trajnostni razvoj v Alpah potrebuje oboje: instrumente od zgoraj, kot je Alpska konvencija, in pobude od spodaj, kot jih v javnosti vedno znova sproža CIPRA, pravi Klaus Töpfer, nekdanji nemški okoljski minister in pobudnik prve Alpske konference leta 1989 v Berchtesgadnu/D.
Alpska konvencija v vlogi pacienta:kako naprej?
Alpska konvencija v vlogi pacienta:kako naprej?
Vračanje k lastnim prednostnim - Alpska konvencija boleha. Kot dvajsetletnica bi pravzaprav morala biti v najlepših letih, morda še nekoliko naivna, a trdno odločena, da bo spremenila svet. Pa vendar ima človek vtis, da se je znašla globoko v krizi srednjih let in na robu depresije. Zakaj se tako hitro stara?
Makroregije morajo združevati obstoječe instrumente
Makroregije morajo združevati obstoječe instrumente
Makroregionalni pristop, ki temelji na predlogu Evropske unije, naj bi širšim območjem brez definiranih političnih in upravnih meja pomagal pri premagovanju skupnih izzivov in priložnosti tam, kjer to v okviru klasičnih meddržavnih ali medregionalnih pobud ni mogoče.
Ja za alpsko makroregijo - a zgolj s postorom enakega obsega
Ja za alpsko makroregijo - a zgolj s postorom enakega obsega
Kje se Alpe začnejo in kje končajo, je vprašanje, ki zavzema osrednje mesto v razpravi o razmejitvi Alp z namenom izdelave alpske strategije. Probleme lahko skupaj obvladujejo le območja s podobnimi pogoji, je prepričan Werner Bätzing, profesor kulturne geografije na Univerzi v Erlangnu - Nürnbergu v Nemčiji.

Prireditve

  • 2025-06-16T17:00:00+02:00
  • 2025-06-16T18:30:00+02:00
  • Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
16.06.2025
Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati? Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025
Informativni dan v praksi - dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025
Pozdrav Triglavu Ribčev Laz

Dejavnosti in projekti

Na naravi temelječe rešitve in strukture njihovega upravljanja v alpskem prostoru
Na naravi temelječe rešitve in strukture njihovega upravljanja v alpskem prostoru
Zaradi globalnega izziva, ki ga prinašajo podnebne spremembe, in izgube biotske raznovrstnosti postaja koncept na naravi temelječih rešitev (NTR, angl. nature-based solutions – NBS) vse pomembnejši. Nemški Zvezni urad za okolje je zato podjetje ifuplan v vlogi vodilnega projektnega partnerja in CIPRO International pooblastil za pripravo poročila z naslovom Na naravi temelječe rešitve in strukture njihovega upravljanja v alpskem prostoru. Namen poročila je analizirati potenciale različnih rešitev, ki temeljijo na načelih delovanja naravnih sistemov, pri konkretnih posegih v alpski prostor kakor tudi raziskati mehanizme upravljanja, ki bodo zagotavljali njihovo učinkovito izvajanje. Na podlagi tega bo mogoče preveriti njihovo prenosljivost na druge alpske regije in oblikovati priporočila za uspešno delovanje na tem področju.
Društvo Haus am Katzenturm
Društvo Haus am Katzenturm
Društvo Haus am Katzenturm, poimenovano po stavbi ob znamenitem obrambnem stolpu v avstrijskem Feldkirchu, v kateri ima tudi svoj sedež, je bilo ustanovljeno kot krovno združenje nevladnih okolje- in naravovarstvene organizacije v regiji Bodensko jezero, ki širši javnosti omogoča vpogled v njihovo delovanje in aktivnosti.
LISTEN
LISTEN
Projekt LISTEN, ki se posveča raziskovanju namenske rabe prostora s strani prebivalcev, izvajajo v treh pilotnih regijah v Belgiji, na Švedskem in v Avstriji. CIPRA Lab GmbH sodeluje v okviru projekta s partnerji iz raziskovalne dejavnosti in zainteresiranimi skupinami iz posameznih regij.

Sporočila za medije

Potovati z dobro vestjo
Potovati z dobro vestjo
Mladim med 18. in 27. letom se letos nasmiha 150 Yoalin vozovnic za potovanje po Alpah z vlakom in avtobusom na podnebju prijazen način. Dobitniki bodo vabljeni na dogodke v različnih alpskih državah in bodo na ta način postali člani aktivne skupnosti. Rok za prijavo je 26. maj!
Morje podatkov v gorskem turizmu
Morje podatkov v gorskem turizmu
Združitev naravnih bogastev in iskalcev rekreacije na združljiv način: to je bil cilj dvoletnega projekta speciAlps2, ki se je konec februarja 2023 zaključil s spletnim seminarjem "Morje podatkov v gorskem turizmu». S «speciAlps Podcasts» se je že začel razvijati naslednji projekt.
Prihodnost slovenskega gozda – bo gozd zdravnik ali bolnik?
Prihodnost slovenskega gozda – bo gozd zdravnik ali bolnik?
Polna dvorana na posvetu o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb je znak, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom in da se s problematiko v Sloveniji ukvarjajo različni deležniki. Prav pomembnost medsektorskega sodelovanja je bil večkrat slišan poudarek na strokovnem posvetu, ki so ga v sredo organizirali okoljska organizacija Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp.
Mednarodni dan gora - uveljavljanje skromnosti v gorniškem turizmu
Mednarodni dan gora - uveljavljanje skromnosti v gorniškem turizmu
Leta 2002 je generalna skupščina OZN 11. december razglasila za mednarodni dan gora, ki ga obeležujemo od leta 2003. To obeležje opozarja na ekosistemski pomen gora in na potrebo po trajnostnem razvoj gorskih območij, saj so gorska območja ena tistih kopnih območij na planetu, kjer so vplivi modernizacije, urbanizacije in degradacije, med manj izrazitimi, hkrati pa so ta območja pomembna zaradi zagotavljanja številnih ekosistemskih storitev na globalni ravni.