» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «

V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

"Samo čakati na čudežno novo dinamiko ni dovolj"
"Samo čakati na čudežno novo dinamiko ni dovolj"
V pogovoru s Klausom Töpferjem - Trajnostni razvoj v Alpah potrebuje oboje: instrumente od zgoraj, kot je Alpska konvencija, in pobude od spodaj, kot jih v javnosti vedno znova sproža CIPRA, pravi Klaus Töpfer, nekdanji nemški okoljski minister in pobudnik prve Alpske konference leta 1989 v Berchtesgadnu/D.
Alpska konvencija v vlogi pacienta:kako naprej?
Alpska konvencija v vlogi pacienta:kako naprej?
Vračanje k lastnim prednostnim - Alpska konvencija boleha. Kot dvajsetletnica bi pravzaprav morala biti v najlepših letih, morda še nekoliko naivna, a trdno odločena, da bo spremenila svet. Pa vendar ima človek vtis, da se je znašla globoko v krizi srednjih let in na robu depresije. Zakaj se tako hitro stara?
Makroregije morajo združevati obstoječe instrumente
Makroregije morajo združevati obstoječe instrumente
Makroregionalni pristop, ki temelji na predlogu Evropske unije, naj bi širšim območjem brez definiranih političnih in upravnih meja pomagal pri premagovanju skupnih izzivov in priložnosti tam, kjer to v okviru klasičnih meddržavnih ali medregionalnih pobud ni mogoče.
Ja za alpsko makroregijo - a zgolj s postorom enakega obsega
Ja za alpsko makroregijo - a zgolj s postorom enakega obsega
Kje se Alpe začnejo in kje končajo, je vprašanje, ki zavzema osrednje mesto v razpravi o razmejitvi Alp z namenom izdelave alpske strategije. Probleme lahko skupaj obvladujejo le območja s podobnimi pogoji, je prepričan Werner Bätzing, profesor kulturne geografije na Univerzi v Erlangnu - Nürnbergu v Nemčiji.

Prireditve

  • 2025-06-16T17:00:00+02:00
  • 2025-06-16T18:30:00+02:00
  • Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
16.06.2025
Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati? Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025
Informativni dan v praksi - dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025
Pozdrav Triglavu Ribčev Laz

Dejavnosti in projekti

Alpska konvencija - Razvoj sektorjev zelenega gospodarstva na območju Alp
Alpska konvencija - Razvoj sektorjev zelenega gospodarstva na območju Alp
[Projekt zaključen] Spodbujati okolju prijaznejšo gospodarsko rast in pri tem upoštevati ekološke meje – zeleno gospodarstvo je nizkoogljično, z viri ravna učinkovito in je socialno vključujoče. Taka oblika gospodarjenja ohranja alpski ekosistem, obenem pa uporablja obstoječi naravni kapital.
Ponovni zagon alpskega turizma
Ponovni zagon alpskega turizma
[Projekt zaključen] "Ponovni zagon alpskega turizma" združuje ključne akterje v turizmu z namenom, da bi sodelovali v razpravi o boju proti podnebnim spremembam in trajnostnem razvoju v turizmu.
speciAlps2
speciAlps2
[Projekt zaključen] Vse več ljudi išče oddih in sprostitev v alpskih naravi. Krepitvi omenjenega trenda pa ne botruje le kriza zaradi koronavirusa, marveč tudi rastoči družbeni pritisk po vse zahtevnejših dosežkih. Posledice tega vplivajo na živalski in rastlinski svet, kakor tudi na destinacije, na tamkajšnjo infrastrukturo in na lokalno prebivalstvo. Namen projekta speciAlps 2 je bil osveščanje o pomembnosti zaščite narave in krajine v Alpah ter snovanje ukrepov za vodenje obiskovalk in obiskovalcev.

Sporočila za medije

Tovorni promet sodi na tire
Tovorni promet sodi na tire
Na spremembe direktive o cestnih pristojbinah (direktive o evrovinjeti) ni več moč čakati. Mreža iMONITRAF! in Mednarodna organizacija za zaščito Alp CIPRA International spričo tega zahtevata hitro soglasje glede dopolnitev k slednji v dobrobit ljudi in narave. Osrednji cilj direktive – preusmeritev tovornega prometa na tire – je treba uresničiti.
Zagoreli Ognji - za gozd
Zagoreli Ognji - za gozd
Z dogodkom Ogenj v Alpah pri CIPRI opozorimo na celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah. Tema letošnjega Ognja je bil gozd, njegova nega in socialne funkcije.
Krepitev biotske raznovrstnosti – pilotne regije delijo svoje izkušnje
Krepitev biotske raznovrstnosti – pilotne regije delijo svoje izkušnje
Urejanje zelenjavnih gredic, sprehodi po gozdu, pogostejše samostojno pripravljanje jedi – zavest o pomenu narave za kakovost našega življenja se je okrepila, tudi zaradi koronakrize. Tako raznovrstni, kot je narava, pa so bili tudi koncepti delovanja petih pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije v okviru projekta speciAlps, ki je trajal od aprila 2017 do marca 2020. Sodelujoči v projektu so med drugim urejali zbirke domačih semen, organizirali so šolske ekskurzije, odpirali tematske poti itd. Poleg tega bo ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti, ki ga obeležujemo 22. maja, izšla brezplačna publikacija, v kateri bodo zbrane izkušnje pilotnih regij pri izvajanju projekta.