» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «

V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Dolgoletni sopotniki
Zgodovina in gremiji Alpske konvencije - CIPRA in Alpska konvencija se lahko ozreta na dolgoletno skupno zgodovino. O vsealpskem mednarodnem pravnem aktu se je sicer govorilo že ob ustanovitvi CIPRE v petdesetih letih, da pa je začel tudi veljati, so pripomogle šele prometna problematika in okoljske katastrofe v osemdesetih
Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja
Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja
Švica in Avstrija stopata po različnih poteh - Kot osrednji državi sredi Alp imata Švica in Avstrija podobne pogoje. Þlovek bi mislil, da bi zato morali imeti podobne interese, kar zadeva skupno alpsko politiko. Ne bo držalo: medtem ko Avstrija protokole Alpske konvencije postopno uresničuje, v Švici njihova ratifikacija še vedno ni na dnevnem redu. Kateri so razlogi za tako različno ravnanje?
Le konkretna lahko zaživi
Le konkretna lahko zaživi
Alpska konvencija ustvarja pomembna omrežja - Cilje mednarodne pogodbe, kot je Alpska konvencija, javnosti ni lahko posredovati, njenega duha pa je mogoče oživiti le z uresničevanjem v praksi. Omrežja, ki delujejo na celotnem alpskem območju, so za to odlični glasniki.
Karpatska konvencija je nastala na pobudo Alpske konvencije
Karpatska konvencija je nastala na pobudo Alpske konvencije
Kijev (Ukrajina), 22. maj 2003: Karpatske države so podpisale Okvirno konvencijo o varstvu in trajnostnem razvoju Karpatov (Karpatsko konvencijo), ki ji je botrovala Alpska konvencija. Poglejmo, kako je do tega prišlo.

Prireditve

  • 2025-06-16T17:00:00+02:00
  • 2025-06-16T18:30:00+02:00
  • Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
16.06.2025
Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati? Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025
Informativni dan v praksi - dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025
Pozdrav Triglavu Ribčev Laz

Dejavnosti in projekti

recharge.green
recharge.green
[Projekt zaključen]
Prihodnost v Alpah
«Prihodnost v Alpah» je široko zastavljen projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA) za upravljanje znanja, katerega cilj je spodbujanje trajnostnega razvoja Alp. Da bi si izmenjali in v praksi preizkusili izkušnje in strokovno znanje ter s tem podali pobude za uveljavitev trajnostnega razvoja na območju Alp, se morajo ljudje, podjetja in inštitucije med seboj povezovati. Projekt, s katerim CIPRA prispeva k uresničevanju Alpske konvencije, se je začel julija 2004, zaključil pa se bo decembra 2007. Koordinacijo izvajanja v Sloveniji bo vodila CIPRA Slovenija. Vse pomembne aktivnosti in informacije izvajanja projekta v Sloveniji bodo objavljene na teh spletnih straneh.
Prenos znanja na temo sobivanja človeka in volka na območju Alp
Prenos znanja na temo sobivanja človeka in volka na območju Alp
[Projekt zaključen] Prenos znanja na področju sobivanja človeka in volka na območju Alp Vračanje velikih zveri v alpski prostor botruje vse večjim konfliktom med najrazličnejšimi akterji. V osrčju razprav je prav volk, ki predstavlja najštevilčnejšo vrsto velikih zveri, tako imenovanih povratnikov v svoje izvorno, sicer naravno okolje. Volk, kot čezmejni selivec in kultivator pokrajine, že od pradavnine spremlja in odmevno vpliva na razvoj družbenih in kulturnih procesov. Mednarodna organizacija za zaščito Alp CIPRA International si je v sklopu predmetnega projekta zadala nalogo spodbuditi izmenjavo različnih izkušenj, pogledov in praks na temo sobivanja človeka in volka ter zbiranje, vrednotenje in posredovanje slednjih po celotnem območju Alp.

Sporočila za medije

Duh optimizma za nagrajence Ground:breaker
Duh optimizma za nagrajence Ground:breaker
Ekološka sanacija in izboljšanje tal: trije zmagovalni projekti so 27. februarja 2025 v Salzburgu prejeli nagrado „Ground:breaker Award“, ki jo podeljuje CIPRA na celotnem območju Alp. Prvo mesto je prejela zasebna pobuda iz Švice, drugo in tretje mesto pa sta osvojili pobudi iz Italije in Avstrije.
Mednarodni dan gora 2024: inovacije, prilagajanje in mladi
Mednarodni dan gora 2024: inovacije, prilagajanje in mladi
Nesnovna in snovna dediščina alpskega prostora nam dokazujeta, da so se prebivalci Alp v tem prostoru naučili preživeti, navkljub oteženim življenjskim pogojem. Toda zato so potrebovali inovativne rešitve ter veščine prilagajanja in medgeneracijskega sodelovanja. Prizadevanja celotne skupnosti so omogočala, da so lahko preživeli v gorskem svetu.
AlpskiTeden 2024: Dve desetletji uspeha in vizije za prihodnost Alp
AlpskiTeden 2024: Dve desetletji uspeha in vizije za prihodnost Alp
Nova Gorica, Slovenija, 26. september 2024 – Dvajset let po prvem AlpskemTednu so udeleženci z dogodka odšli opogumljeni s skupno zavezo za trajnostno prihodnost Alp.
Z JPP do dolin in peš do višin - testno na Orožnovo kočo
Z JPP do dolin in peš do višin - testno na Orožnovo kočo
Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin - je mogoče tudi pri nas, četudi ni vedno preprosto in obiskovalcem prijazno in bo morala država še marsikaj izboljšati, ključnega pomena pa je tudi spreminjanje navad ljudi. Individualni motorni promet v poletnih mesecih duši Slovenijo, še posebej priljubljena občutljiva gorska območja. Alternativa temu so prevozi z javnim potniškim prometom (JPP) in dodatnimi javnimi prevozi, ki predvsem poleti v gorskih turističnih območjih omogočajo mobilnost brez lastnega avtomobila. Planinska Zveza Slovenija in CIPRA Slovenija v okviru projekta Z JPP do dolin in peš do višin, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, spodbujata k večji uporabi JPP za obisk gora, hkrati pa naslavljata izzive in težave, ki jih prinaša okolju prijaznejše planinstvo.