» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «

V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Dolgoletni sopotniki
Zgodovina in gremiji Alpske konvencije - CIPRA in Alpska konvencija se lahko ozreta na dolgoletno skupno zgodovino. O vsealpskem mednarodnem pravnem aktu se je sicer govorilo že ob ustanovitvi CIPRE v petdesetih letih, da pa je začel tudi veljati, so pripomogle šele prometna problematika in okoljske katastrofe v osemdesetih
Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja
Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja
Švica in Avstrija stopata po različnih poteh - Kot osrednji državi sredi Alp imata Švica in Avstrija podobne pogoje. Þlovek bi mislil, da bi zato morali imeti podobne interese, kar zadeva skupno alpsko politiko. Ne bo držalo: medtem ko Avstrija protokole Alpske konvencije postopno uresničuje, v Švici njihova ratifikacija še vedno ni na dnevnem redu. Kateri so razlogi za tako različno ravnanje?
Le konkretna lahko zaživi
Le konkretna lahko zaživi
Alpska konvencija ustvarja pomembna omrežja - Cilje mednarodne pogodbe, kot je Alpska konvencija, javnosti ni lahko posredovati, njenega duha pa je mogoče oživiti le z uresničevanjem v praksi. Omrežja, ki delujejo na celotnem alpskem območju, so za to odlični glasniki.
Karpatska konvencija je nastala na pobudo Alpske konvencije
Karpatska konvencija je nastala na pobudo Alpske konvencije
Kijev (Ukrajina), 22. maj 2003: Karpatske države so podpisale Okvirno konvencijo o varstvu in trajnostnem razvoju Karpatov (Karpatsko konvencijo), ki ji je botrovala Alpska konvencija. Poglejmo, kako je do tega prišlo.

Prireditve

  • 2025-06-16T17:00:00+02:00
  • 2025-06-16T18:30:00+02:00
  • Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
16.06.2025
Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati? Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025
Informativni dan v praksi - dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025
Pozdrav Triglavu Ribčev Laz

Dejavnosti in projekti

Zeleni dogovori za občine
Zeleni dogovori za občine
Misli globalno, deluj lokalno – za spodbujanje izvajanja podnebnih ukrepov na lokalni ravni so nujne celovite sposobnosti in poglobljeno znanje posameznikov, ki si za varstvo podnebja prizadevajo na kraju samem. Partnerske organizacije iz Avstrije, Lihtenštajna in Nemčije bodo zato v transnacionalnem projektu EU oblikovale participacijski proces, da bi lokalne pobude usposobile za učinkovitejše izvajanje podnebnih ukrepov v globalnem kontekstu.
Alps2030
Alps2030
[Projekt zaključen] Alpsko naravo in družbo ogrožajo podnebne spremembe, vse večja poraba naravnih virov in težave, povezane z odpadki. Skoraj vse države sveta so se zato zavezale k uresničevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja (sustainable development goals – SDG), s tem pa k oblikovanju globalnega trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih, tj. ekonomski, socialni in okoljski.
AlpTick
AlpTick
Imeti eno vozovnico za ves javni prevoz v celotni alpski regiji - to je naša vizija. Alpska vozovnica (AlpTick) omogoča, da so potovanja po Alpah enostavnejša, bolj trajnostna in bolj privlačna za mlade. To je ideja, ki jo je razvil mladinski svet CIPRE (CYC) na podlagi izkušenj svojih članov, ki potujejo z javnim prevozom po Alpah.

Sporočila za medije

Izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda
Izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda
Organizacije Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPS, CIPRA Slovenija in Focus opozarjamo, da v slovenskih gozdovih z namembo dodatnih predelov gozdov za gospodarsko rabo izgubljamo pomembna območja za varstvo najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. V zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji samo na območjih Natura 2000 uredili več tisoč kilometrov gozdnih vlak. Potrebovali bi ustrezno mrežo dovolj velikih gozdnih rezervatov, ki bi omogočala dolgoročno ohranitev ogroženih vrst.
Megatovornjaki - nevarnost za človeka in naravo
Megatovornjaki - nevarnost za človeka in naravo
Odbor Evropskega parlamenta za promet je februarja 2024 odobril vožnje daljših tovornih kompozicij (t. i. gigaliner), katerih masa znaša do 60 ton, dolžina pa 25 metrov - kljub resnim pomislekom CIPRE.
Potop v neznano
Potop v neznano
Projekt CIPRE Yoalin je zadnja poletja več sto mladim omogočil, da so lahko z nakupom cenovno ugodne alpske vozovnice Interrail na podnebju prijazen način odkrivali območje Alp.. S tem so pokazali, da se spontana potovanja lahko uspešno dopolnjujejo s cilji trajnostnega razvoja.
Lihtenštajnski forum o prihodnosti Alp »Moje zdravje, naše podnebje«
Lihtenštajnski forum o prihodnosti Alp »Moje zdravje, naše podnebje«
Kako vpliva podnebna kriza na naše telesno in duševno zdravje? Kateri ukrepi so potrebni za ohranjanje zdravja ljudi in okolja? Na postavljeni vprašanji in tudi številna druga bomo odgovore iskali na prvem Lihtenštajnskem forumu o prihodnosti Alp, ki bo pod geslom Moje zdravje, naše podnebje potekal 30. junija in 1. julija 2023 v Schaanu v Lihtenštajnu.