» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «

V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Dolgoletni sopotniki
Zgodovina in gremiji Alpske konvencije - CIPRA in Alpska konvencija se lahko ozreta na dolgoletno skupno zgodovino. O vsealpskem mednarodnem pravnem aktu se je sicer govorilo že ob ustanovitvi CIPRE v petdesetih letih, da pa je začel tudi veljati, so pripomogle šele prometna problematika in okoljske katastrofe v osemdesetih
Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja
Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja
Švica in Avstrija stopata po različnih poteh - Kot osrednji državi sredi Alp imata Švica in Avstrija podobne pogoje. Þlovek bi mislil, da bi zato morali imeti podobne interese, kar zadeva skupno alpsko politiko. Ne bo držalo: medtem ko Avstrija protokole Alpske konvencije postopno uresničuje, v Švici njihova ratifikacija še vedno ni na dnevnem redu. Kateri so razlogi za tako različno ravnanje?
Le konkretna lahko zaživi
Le konkretna lahko zaživi
Alpska konvencija ustvarja pomembna omrežja - Cilje mednarodne pogodbe, kot je Alpska konvencija, javnosti ni lahko posredovati, njenega duha pa je mogoče oživiti le z uresničevanjem v praksi. Omrežja, ki delujejo na celotnem alpskem območju, so za to odlični glasniki.
Karpatska konvencija je nastala na pobudo Alpske konvencije
Karpatska konvencija je nastala na pobudo Alpske konvencije
Kijev (Ukrajina), 22. maj 2003: Karpatske države so podpisale Okvirno konvencijo o varstvu in trajnostnem razvoju Karpatov (Karpatsko konvencijo), ki ji je botrovala Alpska konvencija. Poglejmo, kako je do tega prišlo.

Prireditve

  • 2025-06-16T17:00:00+02:00
  • 2025-06-16T18:30:00+02:00
  • Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
16.06.2025
Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati? Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025
Informativni dan v praksi - dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025
Pozdrav Triglavu Ribčev Laz

Dejavnosti in projekti

Glasovi ob pohodniški poti Via Alpina
Glasovi ob pohodniški poti Via Alpina
Via Alpina že 25 let povezuje ljudi, kulture in pokrajine v Alpah. S serijo podkastov projekt pripoveduje svojo zgodbo, izpostavlja izzive in priložnosti daljinskega pohodništva ter ozavešča o trajnostnem turizmu v Alpah.
OUT4INGOV: Oblikovanje migracij mladih
OUT4INGOV: Oblikovanje migracij mladih
Odseljevanje mladih predstavlja velik izziv za številne alpske regije. Projekt OUT4INGOV v sodelovanju z lokalnimi organizacijami razvija inovativne pristope za boljše obvladovanje migracij mladih in ozaveščanje družbe o tej problematiki.
Lihtenštajnski forum o prihodnosti Alp
Lihtenštajnski forum o prihodnosti Alp
Lihtenštajnski forum o prihodnosti Alp je niz dogodkov, posvečenih obravnavi različnih vprašanj trajnostnega razvoja v Alpah.

Sporočila za medije

whatsalp – projekt prečenja Alp uspešno zaključen
whatsalp – projekt prečenja Alp uspešno zaključen
3. junija 2017 se je skupina alpskih pohodnikov in obenem strokovnjakov za različna področja odpravila na pohod, ki je v okviru projekta whatsalp potekal od Dunaja v Avstriji, naprej čez Italijo in Švico do Nice v Franciji. Na poti so dokumentirali aktualno stanje alpskega območja in v posameznih krajih s prebivalci delili in si izmenjevali informacije in izkušnje. Namen potovanja je bil opraviti primerjavo z rezultati, ki so bili leta 1992 pridobljeni pri prečenju Alp v okviru projekta Alp TransALPedes, in se pripraviti na prihodnje korake. Poleg številnih drugih partnerjev in Alpske konvencije sta bili glavni partnerici omenjenega projekta Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) in švicarska Alpska iniciativa. 29. septembra 2017 bodo člani skupine whatsalp prispeli v Nico, kjer bodo poročali o projektnih dosežkih.
Prostorsko načrtovanje - ključ do trajnostrnega razvoja?
Prostorsko načrtovanje - ključ do trajnostrnega razvoja?
Prostor ni brezmejen in to velja zlasti za Alpe. V prostorskem načrtovanju si nasproti stojijo različne potrebe in različna pričakovanja. Pa jih je mogoče med seboj združevati? Prostor za razpravo in izmenjavo stališč o tovrstnih vprašanjih bo tokrat ponudila letna strokovna konferenca CIPRE, ki bo pod naslovom Alpske prostorske sfere – naravne meje, brezmejne možnosti letos potekala 29. in 30. septembra v Innsbrucku/A.
Whatsalp začenja svoj pohod na Dunaju
Whatsalp začenja svoj pohod na Dunaju
Pohodniški nahrbtnik in čevlji so nared: člani pohodniške skupine whatsalp se 3. junija 2017 odpravljajo na štirimesečni pohod, na katerem bodo prečili alpski lok. Vzdolž njihove poti bodo organizirani številni zanimivi javni dogodki in prireditve. Seveda so vsi, ki se jim želijo pridružiti na poti, več kot dobrodošli!
Manj besed, več dejanj!
Manj besed, več dejanj!
Žive meje, biotopi, mokrotni travniki … 22. maj je mednarodni dan biotske raznovrstnosti. V Alpah obstaja nevarnost, da bo do konca stoletja izumrlo kar 45 odstotkov rastlinskih vrst. CIPRA International poziva k hitrejšemu ukrepanju pri zmanjševanju in preprečevanju izgube pestrosti ekosistemov ter rastlinskih in živalskih vrst!