» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «

V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Dolgoletni sopotniki
Zgodovina in gremiji Alpske konvencije - CIPRA in Alpska konvencija se lahko ozreta na dolgoletno skupno zgodovino. O vsealpskem mednarodnem pravnem aktu se je sicer govorilo že ob ustanovitvi CIPRE v petdesetih letih, da pa je začel tudi veljati, so pripomogle šele prometna problematika in okoljske katastrofe v osemdesetih
Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja
Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja
Švica in Avstrija stopata po različnih poteh - Kot osrednji državi sredi Alp imata Švica in Avstrija podobne pogoje. Þlovek bi mislil, da bi zato morali imeti podobne interese, kar zadeva skupno alpsko politiko. Ne bo držalo: medtem ko Avstrija protokole Alpske konvencije postopno uresničuje, v Švici njihova ratifikacija še vedno ni na dnevnem redu. Kateri so razlogi za tako različno ravnanje?
Le konkretna lahko zaživi
Le konkretna lahko zaživi
Alpska konvencija ustvarja pomembna omrežja - Cilje mednarodne pogodbe, kot je Alpska konvencija, javnosti ni lahko posredovati, njenega duha pa je mogoče oživiti le z uresničevanjem v praksi. Omrežja, ki delujejo na celotnem alpskem območju, so za to odlični glasniki.
Karpatska konvencija je nastala na pobudo Alpske konvencije
Karpatska konvencija je nastala na pobudo Alpske konvencije
Kijev (Ukrajina), 22. maj 2003: Karpatske države so podpisale Okvirno konvencijo o varstvu in trajnostnem razvoju Karpatov (Karpatsko konvencijo), ki ji je botrovala Alpska konvencija. Poglejmo, kako je do tega prišlo.

Prireditve

  • 2025-06-16T17:00:00+02:00
  • 2025-06-16T18:30:00+02:00
  • Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
16.06.2025
Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati? Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025
Informativni dan v praksi - dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025
Pozdrav Triglavu Ribčev Laz

Dejavnosti in projekti

Glasovi ob pohodniški poti Via Alpina
Glasovi ob pohodniški poti Via Alpina
Via Alpina že 25 let povezuje ljudi, kulture in pokrajine v Alpah. S serijo podkastov projekt pripoveduje svojo zgodbo, izpostavlja izzive in priložnosti daljinskega pohodništva ter ozavešča o trajnostnem turizmu v Alpah.
OUT4INGOV: Oblikovanje migracij mladih
OUT4INGOV: Oblikovanje migracij mladih
Odseljevanje mladih predstavlja velik izziv za številne alpske regije. Projekt OUT4INGOV v sodelovanju z lokalnimi organizacijami razvija inovativne pristope za boljše obvladovanje migracij mladih in ozaveščanje družbe o tej problematiki.
Lihtenštajnski forum o prihodnosti Alp
Lihtenštajnski forum o prihodnosti Alp
Lihtenštajnski forum o prihodnosti Alp je niz dogodkov, posvečenih obravnavi različnih vprašanj trajnostnega razvoja v Alpah.

Sporočila za medije

Tovorni promet sodi na tire
Tovorni promet sodi na tire
Na spremembe direktive o cestnih pristojbinah (direktive o evrovinjeti) ni več moč čakati. Mreža iMONITRAF! in Mednarodna organizacija za zaščito Alp CIPRA International spričo tega zahtevata hitro soglasje glede dopolnitev k slednji v dobrobit ljudi in narave. Osrednji cilj direktive – preusmeritev tovornega prometa na tire – je treba uresničiti.
Zagoreli Ognji - za gozd
Zagoreli Ognji - za gozd
Z dogodkom Ogenj v Alpah pri CIPRI opozorimo na celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah. Tema letošnjega Ognja je bil gozd, njegova nega in socialne funkcije.
Krepitev biotske raznovrstnosti – pilotne regije delijo svoje izkušnje
Krepitev biotske raznovrstnosti – pilotne regije delijo svoje izkušnje
Urejanje zelenjavnih gredic, sprehodi po gozdu, pogostejše samostojno pripravljanje jedi – zavest o pomenu narave za kakovost našega življenja se je okrepila, tudi zaradi koronakrize. Tako raznovrstni, kot je narava, pa so bili tudi koncepti delovanja petih pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije v okviru projekta speciAlps, ki je trajal od aprila 2017 do marca 2020. Sodelujoči v projektu so med drugim urejali zbirke domačih semen, organizirali so šolske ekskurzije, odpirali tematske poti itd. Poleg tega bo ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti, ki ga obeležujemo 22. maja, izšla brezplačna publikacija, v kateri bodo zbrane izkušnje pilotnih regij pri izvajanju projekta.