» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «

V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Kdo bo prebudil Alpsko konvencijo?
Kdo bo prebudil Alpsko konvencijo?
20 let Alpske konvencije - pričakovali bi, da bi to lahko bil razlog za praznovanje. Kljub temu pa je CIPRA, kot lahko razberete iz najnovejše številke Alp na odru, prišla do zaključka, da pravih rezultatov ni. V skladu z načeli Alpske konvencije so se v Alpah resda začele izvajati nekatere dejavnosti, bile so ustanovljene nekatere mreže, namenjene trajnostnemu razvoju v Alpah, kljub vsemu pa organi Alpske konvencije delujejo deloma neučinkovito ali pa se vrtijo v krogu. CIPRA poziva države pogodbenice, da na 11. Alpski konferenci, ki bo potekala na Brdu pri Kranju 8. in 9. marca, z izvedbenimi projekti končno oživijo pomen Alpske konvencije.
Idrija je Alpsko mesto leta 2011
Idrija je Alpsko mesto leta 2011
Naziv, ki simbolizira usmerjenost v trajnostni razvoj, je bil slovenskemu mestu podeljen tudi za njegova prizadevanja na področju varstva podnebja. Osrednja slovesnost ob prevzemu naziva Alpsko mesto leta je potekala 8. februarja 2011 v Idriji.
Načrtovana gradnja največjega vetrnega parka v Alpah
Načrtovana gradnja največjega vetrnega parka v Alpah
V italijanskih Alpah stavijo na vetrno energijo - in to ob glasni kritiki sosednjih regij in okoljevarstvenih organizacij. Za najsevernejšo občino Brenner sta tako načrtovana kar dva velika projekta: na Sattelbergu naj bi, če bo uslišana želja upravljavcev oz. podjetij Leitwind in Etschwerke, stalo 22 vetrnic, visokih skorajda sto metrov. Električno energijo pa naj bi proizvajalo tudi devet vrtnic na Sandjochu.
Projekti za varovalne gozdove nagrajeni
Projekti za varovalne gozdove nagrajeni
Alpsko nagrado za varovalne gozdove 2010 je konec januarja v Churu v Švici prejel avstrijski kraj Blons, član Omrežja občin "Povezanost v Alpah", in sicer za ureditev pešpoti v spomin na žrtve uničujočega plazu v petdesetih letih kot tudi za dokumentacijsko središče (v kategoriji odnosi z javnostmi). Za nagrado so se potegovali kandidati iz celotnega alpskega prostora.

Prireditve

  • 2025-06-16T17:00:00+02:00
  • 2025-06-16T18:30:00+02:00
  • Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
16.06.2025
Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati? Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025
Informativni dan v praksi - dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025
Pozdrav Triglavu Ribčev Laz

Dejavnosti in projekti

Zeleno gospodarstvo na območju Alp
Zeleno gospodarstvo na območju Alp
[Projekt zaključen] Spomladi 2017 je bilo javnosti predstavljeno 6. Poročilo o stanju Alp. Osrednja tema tokratnega poročila je zeleno gospodarstvo na območju Alp. V poenostavljenem opisu in izhajajoč iz definicije Programa ZN za okolje (UNEP), je zeleno gospodarstvo tisto, ki je nizkoogljično, učinkovito ravna z viri, je socialno vključujoče, ohranja alpski ekosistem, obenem pa uporablja obstoječi naravni kapital.
100max
100max
[Projekt zaključen] Alpe so občutljiv življenjski prostor, ki se še posebej hitro odziva na podnebne spremembe. Prebivalci in prebivalke alpskega prostora so lahko pri projektu dejavno prispevali k zaščiti podnebja. Mesta in občine iz sedmih alpskih držav so sprejele izziv. Za uspeh pri izvajanju potrebnih ukrepov so pridobili tudi podporo lokalnega prebivalstva. Prvi korak je predstavljala kampanja »100max – Varstvo podnebja skozi igro v Alpah«. Namen omenjene kampanje oziroma igre je bilo spodbujanje družin in bivalnih skupnosti k preskušanju, ali oziroma kako je mogoče porabiti največ 100 točk CO2 na dan.
speciAlps
speciAlps
[Projekt zaključen] Suha travišča, mokrišča, žive meje, biotopi ali gozdovi so primeri naravnih bogastev, ki občinam na območju Alp dajejo veliko vrednost. Številnim živalim zagotavljajo življenjski prostor. Istočasno ljudje cenimo privlačnost in kakovost življenja v delujočem naravnem prostoru. Potenciali tega prostora še zdaleč niso izčrpani, tukaj lahko postane aktivna vsaka občina!

Sporočila za medije

Duh optimizma za nagrajence Ground:breaker
Duh optimizma za nagrajence Ground:breaker
Ekološka sanacija in izboljšanje tal: trije zmagovalni projekti so 27. februarja 2025 v Salzburgu prejeli nagrado „Ground:breaker Award“, ki jo podeljuje CIPRA na celotnem območju Alp. Prvo mesto je prejela zasebna pobuda iz Švice, drugo in tretje mesto pa sta osvojili pobudi iz Italije in Avstrije.
Mednarodni dan gora 2024: inovacije, prilagajanje in mladi
Mednarodni dan gora 2024: inovacije, prilagajanje in mladi
Nesnovna in snovna dediščina alpskega prostora nam dokazujeta, da so se prebivalci Alp v tem prostoru naučili preživeti, navkljub oteženim življenjskim pogojem. Toda zato so potrebovali inovativne rešitve ter veščine prilagajanja in medgeneracijskega sodelovanja. Prizadevanja celotne skupnosti so omogočala, da so lahko preživeli v gorskem svetu.
AlpskiTeden 2024: Dve desetletji uspeha in vizije za prihodnost Alp
AlpskiTeden 2024: Dve desetletji uspeha in vizije za prihodnost Alp
Nova Gorica, Slovenija, 26. september 2024 – Dvajset let po prvem AlpskemTednu so udeleženci z dogodka odšli opogumljeni s skupno zavezo za trajnostno prihodnost Alp.
Z JPP do dolin in peš do višin - testno na Orožnovo kočo
Z JPP do dolin in peš do višin - testno na Orožnovo kočo
Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin - je mogoče tudi pri nas, četudi ni vedno preprosto in obiskovalcem prijazno in bo morala država še marsikaj izboljšati, ključnega pomena pa je tudi spreminjanje navad ljudi. Individualni motorni promet v poletnih mesecih duši Slovenijo, še posebej priljubljena občutljiva gorska območja. Alternativa temu so prevozi z javnim potniškim prometom (JPP) in dodatnimi javnimi prevozi, ki predvsem poleti v gorskih turističnih območjih omogočajo mobilnost brez lastnega avtomobila. Planinska Zveza Slovenija in CIPRA Slovenija v okviru projekta Z JPP do dolin in peš do višin, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, spodbujata k večji uporabi JPP za obisk gora, hkrati pa naslavljata izzive in težave, ki jih prinaša okolju prijaznejše planinstvo.