» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «

V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Izšla nova publikacija: Alpe v letu 2010
Izšla nova publikacija: Alpe v letu 2010
V Stalnem sekretariatu Alpske konvencije so izdali novo publikacijo, ki prinaša pregled dogajanja v Alpah, dodatno pa ga osvetljuje še različno kartografsko gradivo. Cilj v angleščini napisanega priročnika je nazorno prikazati realnost alpskih regij in njihovih izzivov. Več kot tisočletje se alpska pokrajina obravnava kot kulturna pokrajina.
WWF Švica praznuje 50 let
WWF Švica praznuje 50 let
Ena največjih naravovarstvenih organizacij na svetu bo letos praznovala svojo petdesetletnico. Ustanovljena leta 1961, bosta WWF in njegovo švicarsko predstavništvo, sicer član CIPRE, letošnje leto obeležila s številnimi prireditvami. Tako so v narodnem muzeju v Zürichu postavili posebno razstavo o zgodovini World Wide Fund For Nature, od aprila pa se bodo po celotni Švici zvrstili še koncerti za otroke.
Pravkar izšlo: o mentaliteti gornikov
Pravkar izšlo: o mentaliteti gornikov
Kako se topografija odraža na ljudeh v gorskih regijah? To se v svoji knjigi "Tretja dimenzija - primerjalna zgodovina gora v novem veku" sprašuje profesor švicarske zgodovine Jon Mathieu.
Cestne takse za kolesarje vendarle ne bo
Cestne takse za kolesarje vendarle ne bo
Predvideni ukrepi na gorski cesti preko prelaza Großglockner/Veliki Klek se vendarle ne bodo uresničili. Podjetje Großglockner Hochalpenstraßen AG je namreč nameravalo uvesti cestnino za kolesarje, in sicer v času "največjega prometa", to je med 9.00 in 15.00. Cestina, ki je bila načrtovana od maja dalje, bi znašala 5 evrov.

Prireditve

  • 2025-06-16T17:00:00+02:00
  • 2025-06-16T18:30:00+02:00
  • Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
16.06.2025
Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati? Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025
Informativni dan v praksi - dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025
Pozdrav Triglavu Ribčev Laz

Dejavnosti in projekti

Zeleno gospodarstvo na območju Alp
Zeleno gospodarstvo na območju Alp
[Projekt zaključen] Spomladi 2017 je bilo javnosti predstavljeno 6. Poročilo o stanju Alp. Osrednja tema tokratnega poročila je zeleno gospodarstvo na območju Alp. V poenostavljenem opisu in izhajajoč iz definicije Programa ZN za okolje (UNEP), je zeleno gospodarstvo tisto, ki je nizkoogljično, učinkovito ravna z viri, je socialno vključujoče, ohranja alpski ekosistem, obenem pa uporablja obstoječi naravni kapital.
100max
100max
[Projekt zaključen] Alpe so občutljiv življenjski prostor, ki se še posebej hitro odziva na podnebne spremembe. Prebivalci in prebivalke alpskega prostora so lahko pri projektu dejavno prispevali k zaščiti podnebja. Mesta in občine iz sedmih alpskih držav so sprejele izziv. Za uspeh pri izvajanju potrebnih ukrepov so pridobili tudi podporo lokalnega prebivalstva. Prvi korak je predstavljala kampanja »100max – Varstvo podnebja skozi igro v Alpah«. Namen omenjene kampanje oziroma igre je bilo spodbujanje družin in bivalnih skupnosti k preskušanju, ali oziroma kako je mogoče porabiti največ 100 točk CO2 na dan.
speciAlps
speciAlps
[Projekt zaključen] Suha travišča, mokrišča, žive meje, biotopi ali gozdovi so primeri naravnih bogastev, ki občinam na območju Alp dajejo veliko vrednost. Številnim živalim zagotavljajo življenjski prostor. Istočasno ljudje cenimo privlačnost in kakovost življenja v delujočem naravnem prostoru. Potenciali tega prostora še zdaleč niso izčrpani, tukaj lahko postane aktivna vsaka občina!

Sporočila za medije

Pokrajina, ki navdihuje
Pokrajina, ki navdihuje
Alpska pokrajina. Na novo jo odkrivamo v kriznih časih, nepogrešljiva je kot življenjski in sprostitveni prostor, spreminja se zaradi gradnje in pozidave. In prav odnos med človekom in pokrajino je rdeča nit poročila o delovanju CIPRE International v letu 2019, ki tako osvetljuje številne aktualne teme, kot so ohranjanje mokrišč, umirajoči ledeniki ali ambiciozno zastavljeni podnebni cilji.
Ključ do lokalnega razvoja
Ključ do lokalnega razvoja
V okviru projekta PlurAlps se je za spodbujanje pluralizma kot razvojne prednosti alpskega območja zavzelo deset organizacij, ki so na konferenci ob zaključku omenjenega projekta v Bolzanu/I predstavile svoje rezultate in spoznanja, med drugim zbirko inovativnih orodij za integracijo in politična priporočila.
Kulturna blaginja za Alpe
Kulturna blaginja za Alpe
Osrednja tema letne strokovne konference CIPRE Alpe kot kulturna delavnica, ki je konec oktobra potekala v Altdorfu/CH, je bila kultura in pomen, ki ga ima kultura kot »osnova za kakovostno življenje« in »podlaga vsemu«. Več kot 100 udeležencev iz vseh alpskih držav je tako črpalo navdih za temeljit razmislek o konferenčni temi, si med seboj delilo svoje izkušnje in sodelovalo tudi pri ustvarjanju kulture.
»Odpeljani«: Potovanje z Yoalin-vozovnico
»Odpeljani«: Potovanje z Yoalin-vozovnico
S projektom CIPRA »Youth Alpine Interrail« je poleti po Alpah potovalo 100 mladih na okolju prijazen način. V Bernu / CH so 27. septembra 2019 praznovali uspešen zaključek, med katerim so popotniki skupaj pripravili zahteve po trajnostnem prometu.