» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «

V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Izšla nova publikacija: Alpe v letu 2010
Izšla nova publikacija: Alpe v letu 2010
V Stalnem sekretariatu Alpske konvencije so izdali novo publikacijo, ki prinaša pregled dogajanja v Alpah, dodatno pa ga osvetljuje še različno kartografsko gradivo. Cilj v angleščini napisanega priročnika je nazorno prikazati realnost alpskih regij in njihovih izzivov. Več kot tisočletje se alpska pokrajina obravnava kot kulturna pokrajina.
WWF Švica praznuje 50 let
WWF Švica praznuje 50 let
Ena največjih naravovarstvenih organizacij na svetu bo letos praznovala svojo petdesetletnico. Ustanovljena leta 1961, bosta WWF in njegovo švicarsko predstavništvo, sicer član CIPRE, letošnje leto obeležila s številnimi prireditvami. Tako so v narodnem muzeju v Zürichu postavili posebno razstavo o zgodovini World Wide Fund For Nature, od aprila pa se bodo po celotni Švici zvrstili še koncerti za otroke.
Pravkar izšlo: o mentaliteti gornikov
Pravkar izšlo: o mentaliteti gornikov
Kako se topografija odraža na ljudeh v gorskih regijah? To se v svoji knjigi "Tretja dimenzija - primerjalna zgodovina gora v novem veku" sprašuje profesor švicarske zgodovine Jon Mathieu.
Cestne takse za kolesarje vendarle ne bo
Cestne takse za kolesarje vendarle ne bo
Predvideni ukrepi na gorski cesti preko prelaza Großglockner/Veliki Klek se vendarle ne bodo uresničili. Podjetje Großglockner Hochalpenstraßen AG je namreč nameravalo uvesti cestnino za kolesarje, in sicer v času "največjega prometa", to je med 9.00 in 15.00. Cestina, ki je bila načrtovana od maja dalje, bi znašala 5 evrov.

Prireditve

  • 2025-06-16T17:00:00+02:00
  • 2025-06-16T18:30:00+02:00
  • Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
16.06.2025
Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati? Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025
Informativni dan v praksi - dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025
Pozdrav Triglavu Ribčev Laz

Dejavnosti in projekti

Alpski kompas: mladi za kakovostno življenje v Alpah
Alpski kompas: mladi za kakovostno življenje v Alpah
Kako izboljšati kakovost življenja mladih v Alpah? V projektu "Alpski kompas" bomo opolnomočili mlade, ozaveščali odločevalce in krepili nadnacionalno sodelovanje.
MultiBios
MultiBios
Poleg naravnih nesreč, kot so plazovi in poplave, je alpski prostor čedalje pogosteje izpostavljen tudi vročinskim valovom in suši. Vprašanje, kako bi se lahko prizadete občine in regije bolje pripravile na podnebna tveganja, ki se pojavljajo sočasno, raziskuje mednarodni raziskovalni projekt MultiBios v sodelovanju z biosfernimi območji.
KamnitoBogastvo - Vrniti življenje naravi in kamenju
KamnitoBogastvo - Vrniti življenje naravi in kamenju
Kamenje ustvarja življenje – projekt KamnitoBogastvo obuja našo zavest o dragocenih elementih alpske kulturne pokrajine, kot so suhi kamniti zidovi in groblja.

Sporočila za medije

Z igro do varstva podnebja
Z igro do varstva podnebja
V okviru podnebne igre 100max – varstvo podnebja skozi igro v Alpah je okoli sto gospodinjstev iz vseh alpskih držav marca in junija, vsakokrat po en teden, vsak dan spremljalo in točkovalo svojo porabo emisij CO2. Kot so pokazali rezultati, je energijo mogoče privarčevati tudi z igro.
CIPRA stopa na pot sprememb
CIPRA stopa na pot sprememb
Minilo je petindvajset let, odkar so alpske države podpisale Alpsko konvencijo. Kakšen je pomen tega mednarodnega sporazuma za vsealpsko sodelovanje danes in v prihodnje, je CIPRA International pokazala v svojem zadnjem poročilu o delu. Nevladni organizaciji s sedežem v Lihtenštajnu se v avgustu 2016 obetajo tudi kadrovske spremembe, saj bo mesto direktorja prevzel Andreas Pichler.
100max – varstvo podnebja skozi igro v Alpah
100max – varstvo podnebja skozi igro v Alpah
100max – varstvo podnebja skozi igro v Alpah se imenuje projekt ozaveščanja, v katerem bo okoli 70 družin iz različnih krajev v sedmih alpskih državah v praksi preizkusilo, kaj pomeni podnebju prijazen način življenja. Izvajanje čezmejnega projekta bo spremljala Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA).
Narava – vezivo alpske družbe
Narava – vezivo alpske družbe
Trajnostni razvoj se ne osredotoča le na varstvo narave. Kot vodilna ideja, ki vpliva na vsa področja življenja, bi morala biti ta tema prisotna ob vsakem obedu, v vsaki delavnici, vsakem šolskem razredu in vsakem parlamentu. S projektom alpMonitor postavlja CIPRA sodelovanje družbe v središče pozornosti. Priložnost za to je mednarodni dan gora.