» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «

V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Smučarski predor pod Zugspitze
Smučarski predor pod Zugspitze
Načrti upravljavcev za razširitev gorske železnice na smučarskem območju Garmisch-Patenkirchen/D burijo duhove. 800 m dolg in 10 m širok predor, ki bi planoto Zugspitzplatt povezal s smučarskim območjem Ehrwalder Alm, bi omogočal smuk do doline, s tem pa bi to območje postalo tudi privlačnejše. Upravljavci žičnic upajo, da bo München izbran za gostitelja Olimpijskih iger.
Nova prometna politika za Olimpijske igre
Nova prometna politika za Olimpijske igre
"Mednarodni olimpijski komite (MOK) pogojuje dodelitev Olimpijskih iger s tem, da je treba predvsem na gorskih območjih sprejeti posebne ukrepe za preusmeritev prometa in zmanjšanje cestnega prometa." To je eden od osmih pogojev, ki jih je Evropska prometna pobuda (ITE) predložila olimpijskemu komiteju.
Medvedi na pohodu
Medvedi na pohodu
V Trentinu/I se veliki vsejed očitno dobro počuti. V preteklem letu so na tem območju našteli 27 medvedov, medtem ko je bila medvedja populacija v devetdesetih letih ocenjena le na tri ali štiri osebke. Od takrat so v okviru projekta Life Ursus v naravni park Adamello-Brenta naselili deset slovenskih medvedov. Medvedja populacija se je v tem času ustalila in v Trentinu živi toliko medvedov, kot nikjer drugje v Alpah, lahko o medvedu preberemo v letnem poročilu Avtonomne pokrajine Trento.
V Avstriji se prepirajo zaradi predorov
V Avstriji se prepirajo zaradi predorov
Financiranje brennerskega baznega predora (BBT) je spet postalo povod za spor. Avstrijske zvezne železnice ÖBB, ki so zadolžene za 20 milijard evrov, se brez finančnega zavarovanja s strani države nočejo lotiti gradnje brennerskega baznega predora. Železničarje najbolj moti dejstvo, da obstajajo za 200 km dolge odseke dovoznih prog v Italiji zgolj predprojekti.

Prireditve

  • 2025-06-16T17:00:00+02:00
  • 2025-06-16T18:30:00+02:00
  • Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
16.06.2025
Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati? Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025
Informativni dan v praksi - dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025
Pozdrav Triglavu Ribčev Laz

Dejavnosti in projekti

Na naravi temelječe rešitve in strukture njihovega upravljanja v alpskem prostoru
Na naravi temelječe rešitve in strukture njihovega upravljanja v alpskem prostoru
Zaradi globalnega izziva, ki ga prinašajo podnebne spremembe, in izgube biotske raznovrstnosti postaja koncept na naravi temelječih rešitev (NTR, angl. nature-based solutions – NBS) vse pomembnejši. Nemški Zvezni urad za okolje je zato podjetje ifuplan v vlogi vodilnega projektnega partnerja in CIPRO International pooblastil za pripravo poročila z naslovom Na naravi temelječe rešitve in strukture njihovega upravljanja v alpskem prostoru. Namen poročila je analizirati potenciale različnih rešitev, ki temeljijo na načelih delovanja naravnih sistemov, pri konkretnih posegih v alpski prostor kakor tudi raziskati mehanizme upravljanja, ki bodo zagotavljali njihovo učinkovito izvajanje. Na podlagi tega bo mogoče preveriti njihovo prenosljivost na druge alpske regije in oblikovati priporočila za uspešno delovanje na tem področju.
Društvo Haus am Katzenturm
Društvo Haus am Katzenturm
Društvo Haus am Katzenturm, poimenovano po stavbi ob znamenitem obrambnem stolpu v avstrijskem Feldkirchu, v kateri ima tudi svoj sedež, je bilo ustanovljeno kot krovno združenje nevladnih okolje- in naravovarstvene organizacije v regiji Bodensko jezero, ki širši javnosti omogoča vpogled v njihovo delovanje in aktivnosti.
LISTEN
LISTEN
Projekt LISTEN, ki se posveča raziskovanju namenske rabe prostora s strani prebivalcev, izvajajo v treh pilotnih regijah v Belgiji, na Švedskem in v Avstriji. CIPRA Lab GmbH sodeluje v okviru projekta s partnerji iz raziskovalne dejavnosti in zainteresiranimi skupinami iz posameznih regij.

Sporočila za medije

Tovorni promet sodi na tire
Tovorni promet sodi na tire
Na spremembe direktive o cestnih pristojbinah (direktive o evrovinjeti) ni več moč čakati. Mreža iMONITRAF! in Mednarodna organizacija za zaščito Alp CIPRA International spričo tega zahtevata hitro soglasje glede dopolnitev k slednji v dobrobit ljudi in narave. Osrednji cilj direktive – preusmeritev tovornega prometa na tire – je treba uresničiti.
Zagoreli Ognji - za gozd
Zagoreli Ognji - za gozd
Z dogodkom Ogenj v Alpah pri CIPRI opozorimo na celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah. Tema letošnjega Ognja je bil gozd, njegova nega in socialne funkcije.
Krepitev biotske raznovrstnosti – pilotne regije delijo svoje izkušnje
Krepitev biotske raznovrstnosti – pilotne regije delijo svoje izkušnje
Urejanje zelenjavnih gredic, sprehodi po gozdu, pogostejše samostojno pripravljanje jedi – zavest o pomenu narave za kakovost našega življenja se je okrepila, tudi zaradi koronakrize. Tako raznovrstni, kot je narava, pa so bili tudi koncepti delovanja petih pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije v okviru projekta speciAlps, ki je trajal od aprila 2017 do marca 2020. Sodelujoči v projektu so med drugim urejali zbirke domačih semen, organizirali so šolske ekskurzije, odpirali tematske poti itd. Poleg tega bo ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti, ki ga obeležujemo 22. maja, izšla brezplačna publikacija, v kateri bodo zbrane izkušnje pilotnih regij pri izvajanju projekta.