Novice
Stališče: Za prihodnost Alp potrebujemo pozitivne vizije!
Vizija o privlačnosti trajnostnega alpskega prostora lahko ljudi navduši za spremembe in jih spodbudi k dejanjem, je prepričana Caroline Begle, vodja komuniciranja pri CIPRI International.
Omogočimo spremembe
Navdihujoči prispevki, burne razprave, koristne izmenjave, strokovne ekskurzije v čudoviti švicarski kanton Valais, v Brig - Glis in njegovo okolico. Od 5. do 7. septembra je alpsko mesto gostilo AlpskiTeden 2022, ki je tokrat potekal v znamenju osrednje teme: Alpe v prehodu.
Nagrade za odlične projekte alpske arhitekture
Švica in Kneževina Lihtenštajn sta 16. septembra 2022 že šestič podelili mednarodno arhitekturno nagrado Konstruktivne Alpe/Constructive Alps za trajnostno gradnjo in prenovo na območju Alp. Strokovna žirija je tokrat pregledala in ocenila 240 prijavljenih projektov iz sedmih alpskih držav, enajst izstopajočih stvaritev alpske arhitekture pa nagradila.
Simplonsko zavezništvo in cestnina za Brenner
Na prelazu Simplon v Švici je na začetku septembra več organizacij za varstvo Alp pozvalo k pripravi učinkovitega in ambicioznega akcijskega načrta, na podlagi katerega bi prometni sektor postal podnebju prijaznejši, CIPRA pa zahteva tudi sprejetje spremljevalnih ukrepov, katerih cilj je višja cestnina za tovorna vozila, ki prečkajo prelaz Brenner.
DANES ZA JUTRI: PODNEBNE SPREMEMBE IN MODEL ALPSKE ŠOLE ZA ANDRAGOGE
Seminar za izobraževalce odraslih - Slovenski planinski muzej, Mojstrana, sreda, 5. 10. 2022
Opazovanje brkatega sera
Koliko brkatih serov živi v Alpah? Tudi na to vprašanje bodo odgovore iskali na mednarodnih dnevih opazovanja brkatih serov, ki bodo potekali od 8. do 15. oktobra 2022. Vabljeni k udeležbi!
Sporni projekti za obnovljive vire energije
Od projektov, katerih poglavitni namen je povečanje proizvodnje hidroelektrične energije v gorskem okolju, do nameščanja fotovoltaičnih naprav v visokogorju – postavlja se vprašanje, za kolikšno ceno so še sprejemljivi tovrstni projekti širjenja obnovljivih virov energije na območju Alp? Pravi odgovor iščejo tako v avstrijski dolini Kaunertal kot tudi v švicarskem Gondu.
Sobivanje namesto praznih stanovanj
Katere ideje o sobivanju so na voljo v alpskem prostoru? Osrednja tema strokovne konference Omrežja občin Povezanost v Alpah, ki je junija potekala v švicarskem Saas-Feeju, so bila prav vprašanja, ki so segala od sobivanja do upravljanja stanovanjskega in bivalnega prostora, ter nadaljnji razvoj tega področja.
Opozorilo o nujnosti podnebnih ukrepov
Na območju od Triglavskega narodnega parka v Sloveniji preko Radniga v Avstriji pa vse do švicarskega Gonda so se 13. avgusta 2022 v okviru akcije Ogenj v Alpah zbrali posamezniki, da bi opozorili na nujnost sprejemanja podnebnih ukrepov. Akcija je tokrat potekala pod geslom Alpe potrebujejo podnebne ukrepe.
Raziskovalci odkrivajo Via Alpino
V gojzarje, pripravljeni, zdaj! Devet »raziskovalcev« bo še vse do konca septembra 2022 odkrivalo prenovljeno rdečo pot Vie Alpine, pri tem pa bodo svoje zgodbe o alpski biotski raznovrstnosti, čarobnosti daljinske pešpoti, posebnostih regije in srečanjih vzdolž poti objavljali v krajših videoposnetkih, reportažah, pa tudi v okviru različnih filmskih in umetniških projektov.
Čevlji iz 3D tiskalnika
Ustvarjalni in motivirani: okoli 30 mladih iz vseh alpskih držav je leto dni v praksi uresničevalo svoje ideje, s katerimi so želeli prispevati h kakovostnemu življenju na območju Alp. Enoletno potovanje, na katerem so sodelovali kot alpski ustvarjalci sprememb, so zaključili v začetku julija, ko so tudi predstavili svoje projekte.
V imenu narave
Prisluhnite podkastu V imenu narave in izvedeli boste, kako in zakaj se je pomembno naučiti brati znamenja pokrajine, zakaj so zavarovana območja gora učilnica na prostem, pa tudi o vedno bolj množičnem obisku gora ter o tem, kaj pomeni trajnostni razvoj in uveljavljanje skromnosti v gorniškem turizmu.
Zapiranje tal stopnjuje težave s toploto
Celotna Evropa trenutno trpi zaradi vročinskih valov, vedno več (za)betoniranih površin pa botruje še izdatnejšemu segrevanju okolja. Projekt »Varčujemo z zemljišči« se zavzema za spremembo načina rabe zemljišč in tal. V spremljajočem okvirnem poročilu so povzete trenutne strategije alpskih držav ter predstavljeni primeri dobrih praks in rešitev za alpske občine.
Kaj se dogaja na Koči pri Triglavskih jezerih z odpadnimi vodami?
Planinske koče tako prevdsem v poletnih mesecih predstavljajo veliko obremenitev za okolje. Vedno več obiskovalcev povečuje tudi količino odpadne vode, ki lahko potencialno ogroža bližnje vodne vire. Že v 90 letih prejšnega stoletja je bilo ekološko stanje planinskih koč v Julijskih Alpah precej kritično, po letu 2000 je prišlo do izgradnje več čistilnih naprav.
Problematika Dvojnega jezera
Dvojno jezero v Dolini Triglavskih jezer predstavlja Peto in Šesto jezero, ki se ob višjem vodostaju združita v eno. Jezero je kraško s podzemnim odtokom vode v smeri proti kraškemu izviru Savice. Ker se nahaja na visoki nadmorski višini (1.669 m n. v.) bi lahko sklepali, da je varno pred negativnimi človeškimi vplivi. Žal temu ni tako, saj ga pesti kar nekaj težav. Dve najbolj izstopajoči sta naselitev rib in odtekanje odpadne vode iz planinske koče v jezero.
Katere storitve zagotavlja narava v Alpah?
Planinski pašniki, ki nas oskrbujejo s pitno vodo in hrano, drevesa, ki ustvarjajo ugodno mikroklimo – alpska pokrajina deluje na nas zdravilno in pozitivno vpliva na naše počutje. Kolikšna je vrednost alpske narave in kaj vse v CIPRI International počnemo za njeno varstvo?
maPZS: za odgovoren izlet v gorski svet
Zaradi vedno večjega obiska gora so pogostejše nesreče v gorah. Zaradi pogostejših ujm in množičnega obiska gora, pa je zahtevnejše tudi zagotavljanje varne in urejene planinske infrastrukture.
»Koliko nas je?« - pilotno štetje obiska v gorah
Gore so izjemno občutljiv ekosistem. V slovenskih gorskih turističnih občinah beležimo porast števila obiskovalcev. Zaradi vedno večjega obiska gora so pogostejše nesreče v gorah, zahtevnejše je tudi zagotavljanje varne in urejene planinske infrastrukture, oteženo pa je tudi ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Za zasnovo smotrnih ukrepov za učinkovito razpršitev in pravočasno preusmerjanje tokov planincev, potrebujemo podatke o obisku gora.
Evropski vodni grad se maje
Podnebne spremembe ogrožajo sicer z vodo bogato alpsko regijo. Sušni pojavi, kot sta bili lanska zima in letošnja pomlad, so vse pogostejši, kar ima daljnosežne posledice za naravo in družbo.
Želeli smo to, kar danes želite vi!
Kako ljudje različnih generacij razmišljajo o sedanjosti in prihodnosti Alp? Kaj jih pri tem povezuje, kaj razdvaja? Kako najti skupno pot? – Sofia Farina in Stefan Witty v medgeneracijskem dialogu.
Ponoven boj za prehod na železnico
Direktiva EU za ciljno usmerjeno spodbujanje kombiniranega tovornega prometa bo revidirana. Obstaja pa nevarnost, da bo okrenjena v korist cestnega prometa, kar bi imelo resne posledice za železniški tovorni promet in okolje, bilo pa bi tudi v nasprotju z Alpsko konvencijo.
Stališče: Podnebni test za žičniške naprave
Južna Tirolska je s 360 žičniškimi napravami ena od držav z največjo gostoto žičniških sistemov. Večina teh naprav se uporablja v turizmu za prevoz oseb do izhodišč za pohodniške poti in turnosmučarske ture v visokogorskem svetu. Žičnice veljajo za svetilnike varstva podnebja ter trajnostne in družbeno sprejemljive mobilnosti. Pa vendar teh pogojev vsi projekti ne izpolnjujejo, opozarja Josef Oberhofer, novi predsednik CIPRE Južna Tirolska.
Iz krize še močnejša
Sredi sedemdesetih let je CIPRA skoraj prenehala obstajati, a se je v letih, ki so sledila, preobrazila v profesionalno organizacijo in se uveljavila na celotnem alpskem območju. Svoj sedež ima od leta 1990 v Lihtenštajnu, »najbolj« alpski državi. Svoj pogled nazaj nam ponuja Mario Broggi, ki je CIPRI predsedoval v letih 1983–1992 in tudi sicer redno spremlja njeno zdaj že skoraj petdesetletno delovanje.
»Ledeniška gospodična« in ustanoviteljica
Edith Ebers je pred uničenjem rešila naravni spomenik na alpski cesti v Nemčiji, v petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ena od soustanoviteljev CIPRE. Dejavnosti in prizadevanja te visoko nadarjene geologinje in doktorice znanosti so bila dolgo spregledana.
Vizija: Planinski orel pod nebom, evropski bizoni na paši
»Občudujemo vse te edinstvene predele narave, cenimo jih in varujemo.«
Pritisk na Alpe še nikoli ni bil tako velik
Marjeta Keršič-Svetel je ljubiteljica hribov in narave, velika poznavalka Alp, zavarovanih območij, strokovnjakinja strateškega komuniciranja, dolgoletna sodelavka in nekdanja podpredsednica CIPRE. Z njo smo se pogovarjali o pionirstvu, težavah Alp – in njihovi prihodnosti.
Pravica do nedotakljivosti Alp
Alpska konvencija je tri desetletja po podpisu glede na sodobne izzive, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, pomembnejša kot kdaj koli prej. Paul Kuncio pojasnjuje, katere ovire bo treba premagati, da bi vizijo in potenciale tega pomembnega sporazuma lahko uresničili v celoti.
Vizija: Z zračnim taksijem v palmin vrt na Matterhornu
»Potem ko je drevesna meja dosegla višino 3.800 metrov, se zdaj vrstijo pritožbe, ker drevesa zakrivajo pogled.
Je CIPRA ženska organizacija?
Z vidika enakosti med spoloma se zgodovina CIPRE popolnoma nič ne razlikuje od katere koli druge organizacije, gospodarske družbe ali organa oblasti: delež žensk med zaposlenimi v CIPRI se povečuje. Torej vse v najlepšem redu?
Vizija: Gostujemo v Alpah!
»Ljudje niso gospodarji, ki si lahko podrejajo svet, temveč le gostje.«