Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Resolucija o splošni prepovedi nocnih voženj za tovorna vozila na obmocju Alp
Resolucija o splošni prepovedi nocnih voženj za tovorna vozila na obmocju Alp
CIPRA International je pozvala Evropsko unijo in vlade alpskih držav, da uvedejo splošno prepoved nocnih voženj za tovornjake na obmocju Alp, in podprla ustrezne dejavnosti okoljskih organizacij in državljanskih pobud. Zahteva ustreza cilju Alpske konvencije, da se obremenitve okolja zaradi prometa zmanjšajo na znosno mero. Doslej se je cestni promet stalno poveceval, okoljske razmere in kakovost življenja vzdolž poglavitnih prometnih osi pa slabšale. V Švici velja prepoved nocnih voženj za tovorna vozila že od leta 1934 dalje in pokazalo se je, da so se lahko temu brez vecjih težav prilagodili tako industrija kot prevozniki.
Resolucija o splošni prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na obmocju Alp
Resolucija o splošni prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na obmocju Alp
CIPRA International poziva alpske države in njihove organe oblasti, naj ukrenejo vse potrebno za uvedbo splošne prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na celotnem obmocju Alp. To bi zmanjšalo emisije hrupa, ki jih povzrocajo helikopterski poleti, in preprecilo hude posledice, ki ga ima hrup za divjad.
Resolution: Ausbau des Flughafens in Bozen/I
Resolution: Ausbau des Flughafens in Bozen/I
In Bozen/Südtirol/I ist ein Ausbau des Flughafens, der derzeit für sportliche und touristische Zwecke dient, zu einem Landeplatz 3. Kategorie geplant. In der Konzeption handelt es sich um eine Anpassung an die Erfordernisse eines internationalen Flugdienstes bzw. das Abwickeln von Charter- und Cargoflügen. Laut Projekt sollen bereits im Jahr 1998 12.000 Flugbewegungen abgewickelt werden, die bis zum Jahr 2010 auf 31.000 ausgebaut werden sollen. Die Internationale Alpenschutzkommission CIPRA fordert die Südtiroler Landesregierung auf, den Bozner Flughafen nicht auszubauen und die derzeitigen Belastungen des Flugverkehrs zu Sport- und Tourismus-Zwecken konsequent zu reduzieren.

Novice

Uredba o obnovi narave - Evropski parlament glasoval za sprejetje
Uredba o obnovi narave - Evropski parlament glasoval za sprejetje
Uredba EU o obnovi narave (Nature Restoration Law) je osnova za obnovo degradiranih ekosistemov v vseh državah članicah, sprejetje pa bo pripomoglo k doseganju ciljev EU na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter povečalo varnost preskrbe s hrano.
Stališče: Prirejanje smučarskih tekem na ledenikih: omejitve moramo spoštovati!
Stališče: Prirejanje smučarskih tekem na ledenikih: omejitve moramo spoštovati!
Mednarodna smučarska zveza (FIS) se zapleta v vse bolj spektakularno prirejanje tekem v alpskem smučanju, saj ta potekajo tudi na občutljivih območjih, kot so ledeniška. Zaradi vse večje ozaveščenosti o podnebni krizi, ki se je zavedajo tudi športniki in športnice, bi morala FIS končno spremeniti svoj pristop, je opozoril Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija.
Beg iz mesta in podnebje
Beg iz mesta in podnebje
Proces odseljevanja je prizadel številne predele v alpskem prostoru, zaradi posledic podnebnih sprememb pa se je marsikdo odločil za selitev prav na gorska območja, kažejo rezultati italijanskega raziskovalnega projekta.
Zimske olimpijske igre 2030 v Nici
Zimske olimpijske igre 2030 v Nici
MOK je zavrnil švicarsko idejo o decentraliziranih in trajnostnih olimpijskih igrah. – Gostitelj zimskih olimpijskih iger bo najverjetneje francosko sredozemsko mesto Nica.

Stališče

Stališče: Od besed k dejanjem
Stališče: Od besed k dejanjem
Znanje in ukrepanje se pogosto razhajata. K premagovanju nastalih vrzeli lahko pripomorejo testna območja. Zato bi jih bilo treba bolj izkoristiti, meni Jakob Dietachmair, projektni vodja pri CIPRI International.
Stališče: Švica potrebuje pomoč pri izvajanju podnebne politike
Stališče: Švica potrebuje pomoč pri izvajanju podnebne politike
Včasih je bila Švica vodilna država, kar zadeva okoljsko politiko. Hans Weber, direktor CIPRE Švica, obžaluje, da ni danes niti enega načrta, ki bi opredelil način uresničevanja ciljev pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.
Stališče: 25 let Alpske konvencije ne zadostuje
Stališče: 25 let Alpske konvencije ne zadostuje
Praznujemo 25-letnico Alpske konvencije, obenem pa obžalujemo, da njeno uresničevanje zamuja. Kot ugotavlja Katharina Conradin, predsednica CIPRE International, bo pač zahteva po njenem uresničevanju morala postati stalnica, če seveda želimo doseči cilje, ki smo si jih zastavili.
Stališče: Statistične igrice zamegljujejo pogled na bistvo problemov
Stališče: Statistične igrice zamegljujejo pogled na bistvo problemov
Zime v Alpah bodo hladnejše, zatrjujeta Avstrijca, ki si poljubno razlagata vremenske podatke, s tem pa tudi ogrožata pravo inovativnost v turizmu, opozarja Christian Baumgartner, podpredsednik CIPRE International.
Stališče: Kdor seje infrastrukturo, žanje več prometa
Stališče: Kdor seje infrastrukturo, žanje več prometa
Konec februarja 2016 bodo Švicarji glasovali o gradnji druge cevi predora Gotthard. Projekt, vreden 4 milijarde frankov, bi dobesedno uničil švicarsko politiko preusmeritve tovornega prometa s cest na železnico, opozarja Barbara Wülser, ki je pri CIPRI International odgovorna za odnose z javnostmi.
Stališče: Za novo kulturo mobilnosti
Stališče: Za novo kulturo mobilnosti
Medtem ko v svetu potekajo prizadevanja za doseganje zavezujočih ciljev varstva podnebja, utirajo alpske države svojo pot na področju prometne politike v napačno smer. To je lahko tudi ugodna priložnost za spremembo mišljenja, je prepričan Andreas Pichler, namestnik direktorice CIPRE International.