Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Schaanski memorandum o prihodnosti v Alpah
Schaanski memorandum o prihodnosti v Alpah
Prihodnost pripada tistim, ki jo sooblikujejo. V Alpah delujejo številne spodbude z več tisoč aktivisti v vlogi snovalcev prihodnosti, a mnogi od njih se ne zavedajo, da poskušajo iste probleme kot oni sami rešiti tudi drugi. Na tem mestu nastopi "Prihodnost v Alpah", projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), katerega namen je na celotnem območju Alp zbrati obstoječe strokovno znanje, pridobljeno z izkušnjami, ga urediti in ponuditi tistim, ki ga potrebujejo. Projekt je razdeljen na naslednje tri faze: zbiranje oz. popis znanja in dobrih projektov (alpKnowhow), obdelava in posredovanje zbranega znanja (alpService) in uporaba znanja v praksi (alpPerformance). CIPRA ni raziskovalna ali izobraževalna ustanova, temveč je nevladna organizacija. Zato se zanjo sedaj postavlja vprašanje, kaj rezultati, doseženi v projektni fazi "alpKnow-how", pomenijo s političnega vidika in katere zahteve je mogoče izpeljati iz teh rezultatov. Da bi lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje, je bila 8. in 9. decembra 2006 v Schaanu v Lihtenštajnu organizirana delavnica, ki so se je udeležili predstavniki CIPRE iz sedmih držav. Zahteve in politične sklepe za vsa navedena področja vsebuje pričujoči Schaanski memorandum za prihodnost v Alpah.
Deklaracija o spremembi podnebja
Podnebne spremembe vplivajo na alpski prostor zelo intenzivno: vedno pogostejše naravne nesreče ter taljenje ledenikov in stalno zamrznjenih tal so le nekatere od posledic, na katere opozarja IX. alpska konferenca. Ta zato zahteva izvajanje okvirnega podnebnega protokola in Kjotskega protokola na svetovni ravni, obenem pa alpskim državam in ES svetuje, kako delovati, da bi po eni strani z zmanjševanjem in absorbiranjem toplogrednih plinov lahko preprečili nadaljnjo rast podnebnih sprememb, ter kako se po drugi strani s konkretnimi strategijami prilagoditi posledicam podnebnih sprememb. Za izvajanje podnebne deklaracije so okoljski ministri alpskih držav Stalni odbor pooblastili, da do X. zasedanja Alpske konference izdela alpskemu prostoru prilagojen akcijski načrt s priporočili za nadaljnje delovanje in z dolgoročnejšimi pobudami, vključno s časovnim načrtom.
Resolucija: Varstvo podnebja in strategije prilagajanja na podnebne spremembe
Resolucija: Varstvo podnebja in strategije prilagajanja na podnebne spremembe
Alpski prostor je izjemno mocno izpostavljen globalnim podnebnim spremembam, ki so tudi posledica clovekovega delovanja. Alpe so bolj kot drugi ekosistemi obcutljive na napovedane spremembe, kot so porast povprecnih temperatur, pogostejši ekstremni vremenski dogodki, suša v toplem obdobju leta ali taljenje ledenikov. CIPRA meni, da sodijo podnebne spremembe k najvecjim izzivom 21. stoletja, zato Evropsko unijo, organe Alpske konvencije, vse alpske države, zvezne dežele, regije, kantone ter druge državne in nedržavne organizacije poziva k vecjim prizadevanjem za varstvo podnebja, z namenom zmanjšanja ucinkov tople grede; oblikovanju trajnostnih strategij za obvladovanje vedno hujših posledic spremenjenega podnebja.

Novice

V kolikšni meri je raba vodne energije ekološko sprejemljiva?
V kolikšni meri je raba vodne energije ekološko sprejemljiva?
Spodbujanje obnove obstoječih, ne pa tudi gradnje novih hidroenergetskih objektov, ohranjanje zadnjih neokrnjenih sladkih voda, uskladitev uporabe in varstva voda na čezmejni ravni: CIPRA je objavila dokument z razmislekom o problematiki rabe vodne energije na območju Alp in v njem podrobneje prikazala strokovno utemeljene zahteve za omenjeno področje.
Čigav je Davos?
Čigav je Davos?
Enkrat letno se v Davosu, mondenem švicarskem smučarskem središču, vsa nasprotja tega sveta tako tesno kot nikjer drugje približajo drugo drugemu. In v Davosu so snovalci našega sveta od onih, ki takega vpliva nimajo, oddaljeni le za lučaj, ugotavlja filmska producentka Julia Niemann.
Mobilni v Alpah
Mobilni v Alpah
Po tirih, cesti ali planinskih poteh – kako raznolika je lahko trajnostna mobilnost, kažejo številni projekti CIPRE.
Pod drobnogledom
Pod drobnogledom
Katera bogastva in naravni viri se skrivajo v Alpah? Kako doseči, da bo ravnanje z njimi čim bolj trajnostno? Odgovore na ta in druga podobna vprašanja išče nova številka revije Alpe na odru, ki je izšla avgusta 2021.

Stališče

Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Želimo si, da bi mladi ostali v ruralnem okolju, vendar potrebe turistov, visoke cene nepremičnin in oglasi z napisi »zemlja za investicijo« to željo otežujejo. Govorimo o ohranjanju narave in preprečevanju podnebne ter biodiverzitetne krize, medtem ko v naravnem prostoru rastejo trgovski centri in industrijske cone. Varovanje okolja in reševanje stanovanjske krize bi moralo biti na prvem mestu, saj je to v interesu mladih, pravi Dijana Čataković iz CIPRE Slovenija. Sprašuje: Kdo bo še živel v Alpah in kdo si življenje tam še lahko privoščil?
Stališče: Čas je za odpečatenje (tal)!
Stališče: Čas je za odpečatenje (tal)!
Namesto nadaljnjega širjenja pozidave zemljišč bi si morali, kjer koli je to mogoče, prizadevati za njihovo odpečatenje, saj bi to tudi nam prineslo veliko korist, opozarja Marion Ebster, vodja projekta Ground:breaking, v okviru katerega je bil nedavno razpisan vsealpski natečaj, katerega namen je spodbujanje odpečatenja tal in s tem preprečevanje izgube zemljišč v celotnem alpskem prostoru.
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Švicarska referendumska demokracija ima glede okoljske in podnebne politike tudi pomanjkljivosti. Kaspar Schuler, Švicar in direktor CIPRA International, je mnenja, da bi referendumska demokracija potrebovala temeljit korektiv, kakršnega imajo sosednje države.
Stališče: Pastirji in pastirice potrebujejo našo podporo
Stališče: Pastirji in pastirice potrebujejo našo podporo
Prekarno delo, dolg delovni čas, izpostavljanje nevarnostim zaradi prisotnosti velikih plenilcev, množice turistov – marsikdo takih pogojev za delo ne bi sprejel. Pastirji in pastirice zato potrebujejo občutno več podpore javnosti, je bila jasna Lauren Mosdale, projektna vodja pri CIPRI Francija.
Stališče: Prirejanje smučarskih tekem na ledenikih: omejitve moramo spoštovati!
Stališče: Prirejanje smučarskih tekem na ledenikih: omejitve moramo spoštovati!
Mednarodna smučarska zveza (FIS) se zapleta v vse bolj spektakularno prirejanje tekem v alpskem smučanju, saj ta potekajo tudi na občutljivih območjih, kot so ledeniška. Zaradi vse večje ozaveščenosti o podnebni krizi, ki se je zavedajo tudi športniki in športnice, bi morala FIS končno spremeniti svoj pristop, je opozoril Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija.