Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Akcijski načrt za podnebje v Alpah
Akcijski načrt za podnebje v Alpah
Akcijski načrt, ki ga je potrdila ministrska deklaracija v Alpbachu, se opira na skupno angažiranje držav alpskega loka v okviru krovne konvencije o podnebnih spremembah in Kyotskega protokola. Vključen je v trenutne razprave o celovitem okoljskem dogovoru o delovanju "po letu 2012" in pri tem upošteva obveze, ki jih je v tej smeri sprejela Evropska unija. Njegov cilj je preseči ta splošni okvir in predlagati konkretne ukrepe, specifične za Alpe, pri čemer bi na področju blažitve in prilagajanja dajali prednost tistim tematikam in ukrepom, ki bi lahko bili predmet regionalnega sodelovanja v okviru Alpske konvencije in ob upoštevanju že začetih aktivnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Za Alpe kot vzorčno regijo na področju varstva podnebja
Za Alpe kot vzorčno regijo na področju varstva podnebja
CIPRA je leta 2006 alpske države pozvala k sprejetju Akcijskega načrta za podnebje. Okoljski ministri pogodbenic Alpske konvencije so poziv sprejeli. IX. alpska konferenca je 9. novembra 2006 v Alpbachu Stalni odbor pooblastila, da "do X. alpske konference na ustrezen način pripravi akcijski načrt za izvajanje deklaracije o podnebnih spremembah s posebnimi priporočili za delovanje na območju Alp in oblikuje dolgoročne pobude vključno s časovnim načrtom". V prizadevanju, da bi akcijski načrt napolnila s konkretno vsebino, CIPRA sedaj predstavlja svoj dokument zahtev na področju varstva podnebja. Sočasno je vabila članske in partnerske organizacije, omrežja in institucije, da skrajšano verzijo dokumenta podpišejo kot Pakt o podnebju ter s tem ustvarijo pritisk na alpske države, da bodo sprejele konkretni Akcijski načrt za podnebje.
EU sprožila kampanjo ozkih grl - CIPRA izdelala 15 analiz ozkih grl
EU sprožila kampanjo ozkih grl - CIPRA izdelala 15 analiz ozkih grl
Evropska komisija je javnosti predstavila t.i. kampanjo ozkih grl (campaign against bottleneck), katere cilj je opredeliti in odpraviti ovire za nemoten potek verige tovornega prometa v Evropi. Vsi, ki so pri tem udeleženi oziroma za to zainteresirani, so sedaj pozvani, da obveščajo o administrativnih, operacionalnih in zakonodajnih "ozkih grlih" v logistiki tovornega prometa ter predlagajo ustrezne rešitve. Tako bo mogoče zagotovili optimalno rabo obstoječih razpoložljivosti, znižati stroške in izboljšati varstvo okolja. Kampanja je del Akcijskega načrta za področje logistike, po drugi strani pa naj bi tako v javnosti vzbudili vtis, da se z izboljšanjem prometnega toka omogoči nadaljnjo prometno rast in upravljanje z njo. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) ima sedaj možnost, da pri tem sodeluje in predloži analize o 15 ozkih grlih ter predloge za sprejem protiukrepov. Tako zahteva npr. gradbene in tehnične izboljšave v železniškem omrežju, decentralne tovorne terminale za preusmeritev prevozov na železnico, ukrepe za ureditev prometa, katerih cilj je upoštevanje mejnih vrednosti za škodljive snovi in hrup, ter rabo potencialov za prihranek CO2.

Novice

Passy je Alpsko mesto leta 2022
Passy je Alpsko mesto leta 2022
Francoski Passy je bil zaradi svoje trajnostne politike odlikovan z nazivom »Alpsko mesto leta 2022«. Občina iz Savojskih Alp stremi za izboljšanjem energetske učinkovitosti ter kakovosti zraka in ukrepov za upravljanje z občutljivim naravnim prostorom.
S helikopterjem na smučišče
S helikopterjem na smučišče
Ali je helikoptersko smučanje v javnem interesu? Medtem ko so za izvajanje te dejavnosti v Vorarlbergu podaljšali dovoljenje še za poltretje leto, CIPRA Avstrija zahteva, da mora na tem področju imeti večjo težo varstvo podnebja.
Zimske olimpijske igre na spolzkih tleh
Zimske olimpijske igre na spolzkih tleh
Zgodovina se ponavlja: na zimske olimpijske igre 2006 spominjajo v italijanskem Torinu zapuščeni gradbeni objekti in prizorišča, zdaj so predmet kritike postali tudi aktualni načrti za – kot obljubljajo organizatorji – »najbolj zelene« italijanske zimske olimpijske igre, ki bodo leta 2026 potekale v organizaciji Milana in Cortine.
Mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskih območij
Mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskih območij
Leto 2022 so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskih območij.

Stališče

Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Želimo si, da bi mladi ostali v ruralnem okolju, vendar potrebe turistov, visoke cene nepremičnin in oglasi z napisi »zemlja za investicijo« to željo otežujejo. Govorimo o ohranjanju narave in preprečevanju podnebne ter biodiverzitetne krize, medtem ko v naravnem prostoru rastejo trgovski centri in industrijske cone. Varovanje okolja in reševanje stanovanjske krize bi moralo biti na prvem mestu, saj je to v interesu mladih, pravi Dijana Čataković iz CIPRE Slovenija. Sprašuje: Kdo bo še živel v Alpah in kdo si življenje tam še lahko privoščil?
Stališče: Čas je za odpečatenje (tal)!
Stališče: Čas je za odpečatenje (tal)!
Namesto nadaljnjega širjenja pozidave zemljišč bi si morali, kjer koli je to mogoče, prizadevati za njihovo odpečatenje, saj bi to tudi nam prineslo veliko korist, opozarja Marion Ebster, vodja projekta Ground:breaking, v okviru katerega je bil nedavno razpisan vsealpski natečaj, katerega namen je spodbujanje odpečatenja tal in s tem preprečevanje izgube zemljišč v celotnem alpskem prostoru.
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Švicarska referendumska demokracija ima glede okoljske in podnebne politike tudi pomanjkljivosti. Kaspar Schuler, Švicar in direktor CIPRA International, je mnenja, da bi referendumska demokracija potrebovala temeljit korektiv, kakršnega imajo sosednje države.
Stališče: Pastirji in pastirice potrebujejo našo podporo
Stališče: Pastirji in pastirice potrebujejo našo podporo
Prekarno delo, dolg delovni čas, izpostavljanje nevarnostim zaradi prisotnosti velikih plenilcev, množice turistov – marsikdo takih pogojev za delo ne bi sprejel. Pastirji in pastirice zato potrebujejo občutno več podpore javnosti, je bila jasna Lauren Mosdale, projektna vodja pri CIPRI Francija.
Stališče: Prirejanje smučarskih tekem na ledenikih: omejitve moramo spoštovati!
Stališče: Prirejanje smučarskih tekem na ledenikih: omejitve moramo spoštovati!
Mednarodna smučarska zveza (FIS) se zapleta v vse bolj spektakularno prirejanje tekem v alpskem smučanju, saj ta potekajo tudi na občutljivih območjih, kot so ledeniška. Zaradi vse večje ozaveščenosti o podnebni krizi, ki se je zavedajo tudi športniki in športnice, bi morala FIS končno spremeniti svoj pristop, je opozoril Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija.