Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Alpska pokrajina ni obnovljiva!
Alpska pokrajina ni obnovljiva!
Pokrajina je za obravnavo socialnih in političnih vprašanj bistvena. CIPRA jih je raziskovala v okviru alpske ključne teme Pokrajina v letih 2019-2020. Zaključek ključne teme je pričujoče stališče, ki je bilo pripravljeno v širokem in participativnem procesu, v katerem so sodelovali predstavniki CIPRE, mladi alpski prebivalci in strokovnjaki iz vseh alpskih držav.
Direktiva o evrovinjeti/cestnih pristojbinah: Čas za dejanja
Direktiva o evrovinjeti/cestnih pristojbinah: Čas za dejanja
Ambiciozna politika preusmeritve prometa na železnico za zaščito ljudi in okolja v alpskih regijah terja hiter dogovor.
Kranjska Gora, žičnica in petelin - možnosti trajnostnih odločitev
Kranjska Gora, žičnica in petelin - možnosti trajnostnih odločitev
Tradicionalno smučarsko središče Kranjska Gora je pred pomembno odločitvijo: postaviti krožno-kabinsko žičnico na Vitranc s pripadajočimi objekti, ki bo občutno obremenila vplivno območje Triglavskega narodnega parka ali pa načrtovati daljnosežni turistični razvoj, upoštevajoč nosilne zmogljivosti okolja in podpisane mednarodne dokumente o trajnostnem razvoju v Alpah.

Novice

Kako občine uresničujejo cilje na področju varstva podnebja
Kako občine uresničujejo cilje na področju varstva podnebja
Misli globalno, deluj lokalno: v projektu Zeleni dogovori za občine (Green Deals for Municipalities) je bil pripravljen vzorčni postopek za izvajanje ukrepov varstva podnebja v občinah, izdan pa je bil tudi novi priročnik.
S tožbami in zakoni za učinkovito varstvo podnebja
S tožbami in zakoni za učinkovito varstvo podnebja
Zakonodaja s področja varstva podnebja jasno opredeljuje podnebne cilje, a ukrepi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje za marsikoga ne zadostujejo. Politični pritisk v alpskih državah zdaj povečujejo podnebne tožbe.
Sporni predor na železniški progi med Torinom in Lyonom
Sporni predor na železniški progi med Torinom in Lyonom
Sredi junija 2023 je v francoskem obmejnem mestu Saint-Jean-de-Maurienne več sto ljudi protestiralo proti gradnji predora na železniški progi za visoke hitrosti med Lyonom in Torinom. O svojem nasprotovanju projektu sta javnost seznanili tudi CIPRA Francija in organizacija Mountain Wilderness.
V Švici bodo glasovali o sprejetju podnebnega zakona
V Švici bodo glasovali o sprejetju podnebnega zakona
18. junija 2023 bodo Švicarji na referendumu odločali o zakonu o varstvu podnebja. Cilj je, da bi Švica do leta 2050 postala podnebno nevtralna – usmeritev torej, ki bo imela signalni učinek za celotno alpsko območje.

Stališče

Stališče: Od besed k dejanjem
Stališče: Od besed k dejanjem
Znanje in ukrepanje se pogosto razhajata. K premagovanju nastalih vrzeli lahko pripomorejo testna območja. Zato bi jih bilo treba bolj izkoristiti, meni Jakob Dietachmair, projektni vodja pri CIPRI International.
Stališče: Švica potrebuje pomoč pri izvajanju podnebne politike
Stališče: Švica potrebuje pomoč pri izvajanju podnebne politike
Včasih je bila Švica vodilna država, kar zadeva okoljsko politiko. Hans Weber, direktor CIPRE Švica, obžaluje, da ni danes niti enega načrta, ki bi opredelil način uresničevanja ciljev pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.
Stališče: 25 let Alpske konvencije ne zadostuje
Stališče: 25 let Alpske konvencije ne zadostuje
Praznujemo 25-letnico Alpske konvencije, obenem pa obžalujemo, da njeno uresničevanje zamuja. Kot ugotavlja Katharina Conradin, predsednica CIPRE International, bo pač zahteva po njenem uresničevanju morala postati stalnica, če seveda želimo doseči cilje, ki smo si jih zastavili.
Stališče: Statistične igrice zamegljujejo pogled na bistvo problemov
Stališče: Statistične igrice zamegljujejo pogled na bistvo problemov
Zime v Alpah bodo hladnejše, zatrjujeta Avstrijca, ki si poljubno razlagata vremenske podatke, s tem pa tudi ogrožata pravo inovativnost v turizmu, opozarja Christian Baumgartner, podpredsednik CIPRE International.
Stališče: Kdor seje infrastrukturo, žanje več prometa
Stališče: Kdor seje infrastrukturo, žanje več prometa
Konec februarja 2016 bodo Švicarji glasovali o gradnji druge cevi predora Gotthard. Projekt, vreden 4 milijarde frankov, bi dobesedno uničil švicarsko politiko preusmeritve tovornega prometa s cest na železnico, opozarja Barbara Wülser, ki je pri CIPRI International odgovorna za odnose z javnostmi.
Stališče: Za novo kulturo mobilnosti
Stališče: Za novo kulturo mobilnosti
Medtem ko v svetu potekajo prizadevanja za doseganje zavezujočih ciljev varstva podnebja, utirajo alpske države svojo pot na področju prometne politike v napačno smer. To je lahko tudi ugodna priložnost za spremembo mišljenja, je prepričan Andreas Pichler, namestnik direktorice CIPRE International.