Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

cc.alps: zahteve CIPRE za področje kmetijstva
cc.alps: zahteve CIPRE za področje kmetijstva
Kmetijski sektor so podnebne spremembe neposredno prizadele, obenem pa tudi sam prispeva k izpustom toplogrednih plinov (TPG) in povečuje njihovo vsebnost v ozračju. Trajnostna strategija odzivanja na podnebne spremembe v kmetijstvu vključuje predvidevanje, načrtovanje in dolgoročen pogled od kmetije do mednarodne ravni. Pomembna področja delovanja so trajnostno upravljanje zemljišč in tal, trajnostno upravljanje voda, ravnanje z gnojili in ogljikom v tleh ter organsko kmetijstvo kot splošna strategija. Na področju kmetijstva, ki je visoko subvencionirana gospodarska panoga, je ustrezen vzvod tudi usmerjanje politike spodbujanja: finančnih spodbud je lahko deležno le trajnostno in podnebju prijazno kmetijstvo!
Obrobje v središču: Teze in zahteve z letne strokovne konference CIPRE v Semmeringu/A, 2010
Obrobje v središču: Teze in zahteve z letne strokovne konference CIPRE v Semmeringu/A, 2010
Alpske države obsegajo številne obrobne regije z marsikdaj nemajhnim deležem v celotni površini države. Med posameznimi območji obstajajo velike socialne in ekonomske razlike, zato bi morala tudi politika bolje razlikovati med vrstami regij. Trenutno je za razvoj v Alpah značilen model urbanizacije, ki za potencialno šibke gorske regije predvideva manj razvojnih možnosti. V smislu socialne kohezije in vseobsegajoče odgovornosti pa je pomembno, da alpske države ter njihovi lokalni in regionalni organi dajo zavezujoče izjave o prihodnosti perifernih območij.
cc.alps: zahteve CIPRE – Turizem in podnebne spremembe
cc.alps: zahteve CIPRE – Turizem in podnebne spremembe
Podnebne spremembe postavljajo alpski turizem pred velike izzive, saj se jim mora ta prilagajati, obenem pa tudi sam postati sprejemljivejši za podnebje. Zlasti na tako kljuènih podroèjih, kot sta promet in energija, so potenciali za omejevanje izpustov CO2 precejšnji. Turizem je panoga, ki je deležna precejšnjih sredstev podpore, zato mora javni sektor prav s spodbujanjem turizma razvoj usmerjati v trajnostno smer. V trenutni razpravi o razvojnih trendih v turistièni industriji prevladujejo stališèa velikih žiènièarskih podjetij, ki se osredotoèajo predvsem na smuèarski turizem in ohranjanje statusa quo. Kdor vse polaga le v smuèanje in sneg, spodbuja kapitalsko intenzivno, visoko tehnizirano obliko alpskega turizma, v kateri prevladujejo monostrukture in ki ni prijazna ne za podnebje ne za okolje.

Novice

Passy je Alpsko mesto leta 2022
Passy je Alpsko mesto leta 2022
Francoski Passy je bil zaradi svoje trajnostne politike odlikovan z nazivom »Alpsko mesto leta 2022«. Občina iz Savojskih Alp stremi za izboljšanjem energetske učinkovitosti ter kakovosti zraka in ukrepov za upravljanje z občutljivim naravnim prostorom.
S helikopterjem na smučišče
S helikopterjem na smučišče
Ali je helikoptersko smučanje v javnem interesu? Medtem ko so za izvajanje te dejavnosti v Vorarlbergu podaljšali dovoljenje še za poltretje leto, CIPRA Avstrija zahteva, da mora na tem področju imeti večjo težo varstvo podnebja.
Zimske olimpijske igre na spolzkih tleh
Zimske olimpijske igre na spolzkih tleh
Zgodovina se ponavlja: na zimske olimpijske igre 2006 spominjajo v italijanskem Torinu zapuščeni gradbeni objekti in prizorišča, zdaj so predmet kritike postali tudi aktualni načrti za – kot obljubljajo organizatorji – »najbolj zelene« italijanske zimske olimpijske igre, ki bodo leta 2026 potekale v organizaciji Milana in Cortine.
Mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskih območij
Mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskih območij
Leto 2022 so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskih območij.

Stališče

Stališče: Prevlada tranzitnega prometa
Stališče: Prevlada tranzitnega prometa
Bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, srčni napadi – izpostavljenost ljudi, ki živijo vzdolž tranzitnih poti, je ogromna. Politika preučuje ukrepe, sprejema odločitve in znova posplošuje. A vsako nadaljnje odlašanje ogroža prebivalstvo, opozarja Andreas Riedl, direktor CIPRE Južna Tirolska.
Stališče: Zbogom, smučanje!
Stališče: Zbogom, smučanje!
Zima je pred vrati. V višjih legah na območju zimskošportnih središč so snežne naprave že začele obratovati. A število smučarjev upada in zato je le težko upravičiti velike naložbe v širitev smučišč. Čas je za spoznanje, da smučanje ne more biti poslovni model prihodnosti, ugotavlja Katharina Conradin, predsednica CIPRE International.
Stališče: Občine kot gonilna sila trajnostnega razvoja
Stališče: Občine kot gonilna sila trajnostnega razvoja
Trajnostnega razvoja ni mogoče zaukazati z zakonom. Za njegovo uresničevanje potrebujemo lokalno prebivalstvo, občine pa imajo v tem procesu ključno vlogo, je prepričan Jean Horgues-Debat, novoizvoljeni predsednik CIPRE Francija.
Stališče: Nov način razmišljanja o družbenem sožitju
Stališče: Nov način razmišljanja o družbenem sožitju
O socialnih inovacijah danes že vsi razpravljajo. A kaj sploh to je oz. ni in za kakšne namene socialne inovacije sploh potrebujemo? Michaela Hogenboom, projektna vodja pri CIPRI International, pričakuje od socialnih inovacij na območju Alp nove odgovore na stara vprašanja.
Stališče: Renska dolina brez meja
Stališče: Renska dolina brez meja
Kot se je pokazalo na konferenci o mobilnosti, ki je potekala konec junija 2017 v Lihtenštajnu, je čezmejno sodelovanje postalo nujno potrebno. V regiji, kakršna je Dolina Alpskega Rena, ki nima prepoznavnega središča, je zato še pomembneje, da se prostor obravnava celostno, je poudaril Wolfgang Pfefferkorn, projektni vodja pri CIPRI International.
Stališče: Biotska raznovrstnost: manj govora, več dejanj!
Stališče: Biotska raznovrstnost: manj govora, več dejanj!
22. maja obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Kot pravi Martha Dunbar, projektna vodja za področje biotske raznovrstnosti in pokrajine pri CIPRI International, procesa zmanjševanja biotske raznovrstnosti tudi v letu 2017 ne bomo uspeli zaustaviti.