Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Pravi odgovor na podnebne spremembe so vitalni in sonaravni gozdovi! cc.alps:  Zahteve CIPRE za področje gozdarstva
Pravi odgovor na podnebne spremembe so vitalni in sonaravni gozdovi! cc.alps: Zahteve CIPRE za področje gozdarstva
Gozdarski ukrepi imajo dolgoročne učinke, zato je prilagoditev gozdov novim podnebnim pogojem nujno potrebna, vendar pa mora biti ta zelo premišljena. Izkoristiti moramo tudi zmožnost gozdov, da skladiščijo ogljik. Les se mora v prvi vrsti uporabiti kot surovina in gradbeni material, le pod posebnimi pogoji naj bi se uporabljal za ogrevanje. Vzpostaviti je treba kratke krogotoke izrabe regionalnega lesa. Z gozdovi je potrebno sonaravno gospodariti in tako povečati njihovo prilagoditev na podnebne spremembe. Lastnikom gozdov, ki se zaradi izvajanja ukrepov varstva podnebja odpovejo delu prihodka, je potrebno zagotoviti nadomestilo. Nenazadnje mora ciljno raziskovanje praktičnih podnebnih prilagoditvenih ukrepov postati pomembna dolgoročna naloga.
Povečati učinkovitost, ne pa uničevati naravo! cc.alps: zahteve CIPRE za področje vode
Povečati učinkovitost, ne pa uničevati naravo! cc.alps: zahteve CIPRE za področje vode
Alpske reke oskrbujejo z vodo 170 milijonov ljudi. Zaradi podnebnih sprememb se bo razpoložljivost vode v Alpah in zunaj njih občutno zmanjšala. Manj padavin, vedno pogostejša sušna obdobja poleti in občutno manj snežnih padavin pozimi so le nekatere od napovedanih posledic. Temu ustrezno se bodo povečevale zahteve po rabi vode kot naravnega vira, vedno večja bo tudi konkurenca med različnimi skupinami uporabnikov. V Alpah je le še okoli 10 % tekočih voda, ki so ekološko neokrnjene, kar pomeni, da niso onesnažene ali regulirane in da njihove pretočne lastnosti niso spremenjene. Ekološko kakovost vodotokov in njihovih habitatov je zato treba izboljšati in ne še naprej zmanjševati. Ne smemo dopustiti, da se pod krinko varstva podnebja ali prilagajanja podnebnim spremembam zadnje neokrnjene reke regulirajo ali obremenjujejo s prekomernimi odvzemi vode.
Alpe morajo postati energijsko samozadostne! Teze Letne konference 2001 Mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRE
Alpe morajo postati energijsko samozadostne! Teze Letne konference 2001 Mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRE
Postati neodvisen od uvoza energije je vizija, ki marsikatero regijo močno privlači. Samozadostnost je danes modna zadeva in obstajajo že številne dobre zasnove in poskusi, kako se podati na to pot. Bistvo omenjenih zasnov je zadovoljevanje potreb po energiji z obnovljivimi viri iz domače regije ter varčna in učinkovita raba energije. Kdor bo na poti do energijsko samozadostne regije ta načela upošteval dosledno, bo celovito spremenil podobo in strukture svoje regije v dobro lastnega gospodarstva, družbe in tudi okolja.

Novice

Kako občine uresničujejo cilje na področju varstva podnebja
Kako občine uresničujejo cilje na področju varstva podnebja
Misli globalno, deluj lokalno: v projektu Zeleni dogovori za občine (Green Deals for Municipalities) je bil pripravljen vzorčni postopek za izvajanje ukrepov varstva podnebja v občinah, izdan pa je bil tudi novi priročnik.
S tožbami in zakoni za učinkovito varstvo podnebja
S tožbami in zakoni za učinkovito varstvo podnebja
Zakonodaja s področja varstva podnebja jasno opredeljuje podnebne cilje, a ukrepi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje za marsikoga ne zadostujejo. Politični pritisk v alpskih državah zdaj povečujejo podnebne tožbe.
Sporni predor na železniški progi med Torinom in Lyonom
Sporni predor na železniški progi med Torinom in Lyonom
Sredi junija 2023 je v francoskem obmejnem mestu Saint-Jean-de-Maurienne več sto ljudi protestiralo proti gradnji predora na železniški progi za visoke hitrosti med Lyonom in Torinom. O svojem nasprotovanju projektu sta javnost seznanili tudi CIPRA Francija in organizacija Mountain Wilderness.
V Švici bodo glasovali o sprejetju podnebnega zakona
V Švici bodo glasovali o sprejetju podnebnega zakona
18. junija 2023 bodo Švicarji na referendumu odločali o zakonu o varstvu podnebja. Cilj je, da bi Švica do leta 2050 postala podnebno nevtralna – usmeritev torej, ki bo imela signalni učinek za celotno alpsko območje.

Stališče

Stališče: Spremembe se začnejo v našem srcu
Stališče: Spremembe se začnejo v našem srcu
Na letošnji konferenci CIPRE je Claire Simon, direktorica CIPRE International, udeležence pozvala, naj se v večji meri posvetijo ljudem in njihovemu načinu razmišljanja, saj bo to okrepilo naravno in kulturno pestrost Alp.
Stališče: Poznavanje dejanskih stroškov energije iz obnovljivih virov
Stališče: Poznavanje dejanskih stroškov energije iz obnovljivih virov
S prehodom pridobivanja energije, ki je zdaj v teku, je cilj za Alpe proizvajati več energije iz obnovljivih virov - pogosto na račun narave in krajine. Stroške in koristi je treba objektivno pretehtati med seboj, navaja Aurelia Ullrich-Schneider iz CIPRE International.
Stališče: Ko postane Alpska konvencija interaktivna
Stališče: Ko postane Alpska konvencija interaktivna
O učinkovitosti Alpske konvencije pogosto obstajajo dvomi. Da bi se ponovno uveljavila oz. postala gonilna sila za sodelovanje in trajnostni razvoj v alpskem prostoru, bi lahko omogočil nov pristop, je prepričana Claire Simon, direktorica CIPRE International.
Stališče: alpske doline osvobodimo prometa
Stališče: alpske doline osvobodimo prometa
Manj tovornega prometa na cesti, več po železnici – da bi to dosegli, je treba prevoznikom in podjetjem ponuditi drugačen način prevoza. Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija, pozna pravi instrument za to.
Stališče: Razmišljati velikopotezno, ukrepati lokalno
Stališče: Razmišljati velikopotezno, ukrepati lokalno
Ekološka povezanost zajema območja, ki jih marsikdo uporablja. Po besedah Aurelie Ullrich – Schneider, projektne vodje za področje biotske raznovrstnosti in pokrajine v okviru CIPRE, imata politika in uprava z instrumenti prostorskega planiranja vse možnosti za ohranitev biotske raznovrstnosti in alpske pokrajine.
Stališče: Sodelujte pri oblikovanju Alpske makroregije!
Stališče: Sodelujte pri oblikovanju Alpske makroregije!
S Strategijo Evropske unije za Alpsko regijo (EUSALP) bi lahko odpravili pomanjkljivosti Alpske konvencije, je prepričana Claire Simon, direktorica CIPRE International. Trenutno o makroregionalni strategiji poteka javno posvetovanje, to pa je odlična priložnost za sodelovanje in obenem spodbujanje trajnostnega razvoja.