Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Pravi odgovor na podnebne spremembe so vitalni in sonaravni gozdovi! cc.alps:  Zahteve CIPRE za področje gozdarstva
Pravi odgovor na podnebne spremembe so vitalni in sonaravni gozdovi! cc.alps: Zahteve CIPRE za področje gozdarstva
Gozdarski ukrepi imajo dolgoročne učinke, zato je prilagoditev gozdov novim podnebnim pogojem nujno potrebna, vendar pa mora biti ta zelo premišljena. Izkoristiti moramo tudi zmožnost gozdov, da skladiščijo ogljik. Les se mora v prvi vrsti uporabiti kot surovina in gradbeni material, le pod posebnimi pogoji naj bi se uporabljal za ogrevanje. Vzpostaviti je treba kratke krogotoke izrabe regionalnega lesa. Z gozdovi je potrebno sonaravno gospodariti in tako povečati njihovo prilagoditev na podnebne spremembe. Lastnikom gozdov, ki se zaradi izvajanja ukrepov varstva podnebja odpovejo delu prihodka, je potrebno zagotoviti nadomestilo. Nenazadnje mora ciljno raziskovanje praktičnih podnebnih prilagoditvenih ukrepov postati pomembna dolgoročna naloga.
Povečati učinkovitost, ne pa uničevati naravo! cc.alps: zahteve CIPRE za področje vode
Povečati učinkovitost, ne pa uničevati naravo! cc.alps: zahteve CIPRE za področje vode
Alpske reke oskrbujejo z vodo 170 milijonov ljudi. Zaradi podnebnih sprememb se bo razpoložljivost vode v Alpah in zunaj njih občutno zmanjšala. Manj padavin, vedno pogostejša sušna obdobja poleti in občutno manj snežnih padavin pozimi so le nekatere od napovedanih posledic. Temu ustrezno se bodo povečevale zahteve po rabi vode kot naravnega vira, vedno večja bo tudi konkurenca med različnimi skupinami uporabnikov. V Alpah je le še okoli 10 % tekočih voda, ki so ekološko neokrnjene, kar pomeni, da niso onesnažene ali regulirane in da njihove pretočne lastnosti niso spremenjene. Ekološko kakovost vodotokov in njihovih habitatov je zato treba izboljšati in ne še naprej zmanjševati. Ne smemo dopustiti, da se pod krinko varstva podnebja ali prilagajanja podnebnim spremembam zadnje neokrnjene reke regulirajo ali obremenjujejo s prekomernimi odvzemi vode.
Alpe morajo postati energijsko samozadostne! Teze Letne konference 2001 Mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRE
Alpe morajo postati energijsko samozadostne! Teze Letne konference 2001 Mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRE
Postati neodvisen od uvoza energije je vizija, ki marsikatero regijo močno privlači. Samozadostnost je danes modna zadeva in obstajajo že številne dobre zasnove in poskusi, kako se podati na to pot. Bistvo omenjenih zasnov je zadovoljevanje potreb po energiji z obnovljivimi viri iz domače regije ter varčna in učinkovita raba energije. Kdor bo na poti do energijsko samozadostne regije ta načela upošteval dosledno, bo celovito spremenil podobo in strukture svoje regije v dobro lastnega gospodarstva, družbe in tudi okolja.

Novice

Stališče: Gore za vse? Ne bo držalo!
Stališče: Gore za vse? Ne bo držalo!
Dostop do gora in gorskih športov je pogosto nepravičen, izključujoč, omejevalen in diskriminatoren. Henriette Adolf, namestnica direktorja CIPRE Nemčija, se zato zavzema za enakopravno vključevanje vseh članov družbe v gorske športne dejavnosti.
Posvet: Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb
Posvet: Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb
Strokovno in zainteresirano javnost vljudno vabimo na strokovni posvet Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb, ki bo potekal v sredo, 6. decembra 2023, v Upravni muzejski hiši, v 2. nadstropju Slovenskega etnografskega muzeja, na Metelkovi ulici 2 v Ljubljani.
Prosti pretok blaga ali zdravje in varnost
Prosti pretok blaga ali zdravje in varnost
Medtem ko italijanski minister za promet napoveduje tožbo proti Avstriji zaradi omejitev prometa težkih tovornih vozil čez Brennerski prelaz in se pri tem sklicuje na načelo prostega pretoka blaga, je župan ene od gorskih vasi že prepovedal vožnjo tovornjakov skozi domači kraj – zaradi varnosti državljanov in tranzitnih potnikov.
Naj Anhovo končno zadiha!
Naj Anhovo končno zadiha!
Trenutni zakon o varstvu okolja dopušča, da imajo obrati za sosežig odpadkov tudi do nekajkrat višje mejne vrednosti emisij zdravju škodljivih snovi, kot veljajo za sežigalnice odpadkov.

Stališče

Stališče: Enake konkurenčne možnosti za cestni in železniški promet
Stališče: Enake konkurenčne možnosti za cestni in železniški promet
Obseg prepeljanega tovora prek alpskega območja – od tega več kot dve tretjini s tovornimi vozili – je v lanskem letu znašal okoli 224 mio. ton, kar je novi rekord. A če želimo zmanjšati obremenitve za naravno okolje in ljudi vzdolž tranzitnih osi, je nujno, da so cestnemu in železniškemu prometu zagotovljene enake konkurenčne možnosti, opozarja Jakob Dietachmair, projektni vodja pri CIPRI International.
Stališče: Izganjanje Unescovih duhov
Stališče: Izganjanje Unescovih duhov
Status enote svetovne dediščine je Unesco italijanskim Dolomitom že priznal, visokogorski panoramski cesti pod vrh Velikega Kleka v Avstriji naj bi ga prav kmalu. Za vpis na Unescov seznam si v Alpah prizadeva vse več turističnih destinacij. Andi Riedl, direktor CIPRE Južna Tirolska, opozarja, da bi moralo biti ravnanje pri izbiranju predlogov za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine preudarnejše in odgovornejše.
Stališče: Zaveza za prihodnost pokrajine
Stališče: Zaveza za prihodnost pokrajine
Varuhi pokrajine so ljudje, ki v njej živijo, in treba jih je vključevati v odločevalske in razvojne procese, je prepričana Špela Berlot, direktorica CIPRE Slovenija.
Stališče: Evropa in njene Alpe
Stališče: Evropa in njene Alpe
Pred neposrednimi volitvami v evropski parlament, ki bodo potekale maja 2019, je v ospredje postavljeno načelno vprašanje: kakšno je pravzaprav v Evropi in Alpah stanje na področju demokracije in dobrega upravljanja? Erwin Rothgang, podpredsednik CIPRE International, poziva k novim oblikam sodelovanja.
Stališče: Sooblikovanje evropske alpske politike
Stališče: Sooblikovanje evropske alpske politike
Francija bo 4. aprila 2019 prevzela dveletno predsedovanje Alpski konvenciji, leta 2020 pa še predsedovanje Strategiji EU za Alpsko regijo. Kot je poudaril Jean Horgues - Debat, predsednik CIPRE Francija, bo to priložnost, da se Francija intenzivneje vključi v proces oblikovanja in uresničevanja evropske politike.
Stališče: Ne igrajte se z našo prihodnostjo!
Stališče: Ne igrajte se z našo prihodnostjo!
Podnebna kriza je realnost in to ni edini okoljski problem, ki opozarja na nujnost ukrepanja. Luisa Deubzer, 24-letna članica Mladinskega sveta CIPRE, je prepričana, da moramo premisliti o novem načinu delovanja sodobne družbe. Konec novembra 2018 je sodelovala na letnem forumu Strategije EU za alpsko regijo (EUSALP) v Innsbrucku/A in z ognjevitim govorom nagovorila politike in mlade.