Novice
Vse manj snega v Alpah
Kot ugotavlja ena od nedavno objavljenih študij, postajajo zime vedno krajše, količine zapadlega snega pa so vedno bolj skromne. Krivca za to je treba iskati v prezgodnjem taljenju snega spomladi.
Volk vnovič v nemilosti
Omilitev varstvenega statusa volka ter regulacija in celo vzpostavitev območij brez prisotnosti te živalske vrste so zahteve, ki so jih predstavniki združenj alpskega planinskega gospodarstva podali v okviru pregleda »zdravstvenega stanja« habitatov in vrst, zaščitenih z direktivo o habitatih (fitness check). Naravovarstvene organizacije so o njihovih zahtevah že izrazile svoja stališča.
Respecter le vide
Za naše dobro počutje so ključnega pomena neopremljeni prostori. Karina Liechti in Raimund Rodewald iz švicarske fundacije za varstvo pokrajine Stiftung Landschaftsschutz Schweiz si prizadevata, da bi se nov pogled na pokrajino tudi uveljavil.
Razumeti prostor kot sistem odnosov
Desetletja je veljalo prepričanje, da so omejenim prostorskim razmerjem podvržena predvsem mesta. A tudi v Alpah so se počasi začeli zavedati, da je prostor omejen vir. Zato bo treba poiskati novo pot, je prepričan Gianluca Cepollaro, direktor Šole za urejanje prostora in pokrajine Step v Trentu v Italiji.
Omejeni prostori – neomejene potrebe: kvadratura kroga?
Področje urejanja prostora poskuša strukturirati različne potrebe v omejenem prostoru. Ta naloga pa ni enostavna, saj se globalni cilji in lokalni interesi srečujejo na alpskem območju, ki je prepredeno s številnimi administrativnimi mejami.
Spremembe na zavarovaih območjih
Ekološko pomembna naravna območja pomembno prispevajo k ohranjanju izredno bogate biotske raznovrstnosti in pokrajinske pestrosti. A vedno glasnejše postajajo zahteve, da bi morala tudi ona prispevati k regionalnemu gospodarstvu. Namen projekta alpMonitor, ki ga izvaja CIPRA, je tako pokazati, katere spremembe so prizadele zavarovana območja v Alpah.
Odprta vrata za nove ideje
Kako mlado generacijo pripraviti do aktivnega sodelovanja in kako se lahko mladi dolgoročno zavzemajo za Alpe, svoj življenjski prostor? V nadaljevanju o tej temi nekaj sklepnih misli Luzie Felder ob prvem triletju Mladinskega sveta CIPRE.
Načrtovati z besedami in občutkom
Prostorsko načrtovanje in regionalni razvoj imata predvsem en cilj in to je rast. Zato tudi ne moreta ustrezno obravnavati procesov krčenja in upadanja. Namesto da jih spreminjata v prepovedane teme, bi bilo treba te pojave vključiti v razvojne procese, denimo z izrabo moči jezika in čustev.
Dialog kljub konfliktu
Konflikti še ne pomenijo konec dialoga, marsikdaj so šele njegov začetek. Kako je mogoče oblikovati dialog v konfliktu, kaže primer varstva pred visokimi vodami, ki ga v praksi izvajajo v Dolini Spodnjega Inna v Avstriji.
Deliti je mogoče skoraj vse
Mi. To je Fred Frohofer, moderator zadostnosti. Skupaj z drugimi ljudmi išče načine bivanja in dela, ki varčujejo s prostorom.
Stališče: Strategija za prebivalce Alp
Makroregionalna strategija Evropske unije za Alpe naj bi ustvarila nove odnose med alpskimi regijami in območji v njihovi okolici. Andreas Pichler, direktor CIPRE International, je v svojih zahtevah glede tega jasen: da bi to dejansko dosegli, potrebujemo moderiranje, prek katerega bo mogoče doseči izravnavo interesov in uveljaviti trajnostni razvoj.
Urbana Alpska konvencija
Urbanih območij ne povezujemo neposredno z Alpsko konvencijo. Pogosto je celo slišati, da so Alpe sinonim za gorski, ne pa tudi urbani svet. Mesto Celovec je to trditev ovrglo.
V čigavi lasti so gorska jezera?
Zaradi vedno številnejših zahtev po rabi Bohinjskega jezera, ki leži na območju Triglavskega narodnega parka v Sloveniji, je bohinjska občina uvedla pristojbino za uporabo vstopno-izstopnih točk, ki jo morajo plačati vsi, ki želijo na Bohinjskem jezeru izvajati vodnošportne aktivnosti. Tako opevana idiličnost gorskih jezer pa je skaljena tudi drugod po Alpah.
Končnost prostora, neskončnost potreb
Življenje, delo, preživljanje prostega časa in počitnic, proizvodnja energije – zaradi številnih zahtev po rabi prostora je ta neobnovljivi vir v Alpah izpostavljen velikim pritiskom. To pa je tudi tema, ki se jo CIPRA loteva v najnovejši številki revije Alpe na odru.
Vizija prihodnosti za zimski turizem
Pomanjkanje snega, upadanje števila turistov, pozidana pokrajina – zimski turizem v Alpah ima pogosto drugačno podobo, kot jo vidimo na bleščečih se prospektih – CIPRA je v okviru projekta I-LivAlps konec prejšnjega tedna preučevala, katere sploh so perspektive za njegov nadaljnji razvoj.
Množično obleganje gorskih prelazov v Dolomitih
Kolone pločevine, ki se poleti valijo prek prelazov v Dolomitih, so vedno bolj obremenjujoče za naravno okolje in lokalno prebivalstvo. Italijanske okoljevarstvene organizacije so se odločile, da bodo ukrepale.
Prepiri okoli naravnega bisera
Projekt gradnje hotela na ob jezeru Obernberger See na avstrijskem Tirolskem je jabolko spora že šest let. Kot je razvidno iz strokovnega mnenja, projekt zelo ogroža privlačno podobo zavarovane pokrajine.
Zelene in črne zastave za Alpe
«Alpska karavana» je simbolično potovanje, ki ga po italijanskih Alpah organizira okoljevarstvena organizacija Legambiente, obenem pa tudi priložnost za podelitev zastav: črnih največjim okoljskim grešnikom, zelenih za primere dobre prakse.
Sajni res, pa je!
Še ena gobarska
Srečanje prijateljev Alp
Priseljevanje in odseljevanje prebivalstva, dobre možnosti za opravljanje tradicionalnih obrti, podnebne spremembe, zdravje – to so le nekatere od tem, o katerih bo tekla razprava na Alpskem tednu 2016. Dogodek prirejajo ključne alpske organizacije, med njimi tudi CIPRA.
Stališče: Od besed k dejanjem
Znanje in ukrepanje se pogosto razhajata. K premagovanju nastalih vrzeli lahko pripomorejo testna območja. Zato bi jih bilo treba bolj izkoristiti, meni Jakob Dietachmair, projektni vodja pri CIPRI International.
Kaj vse zmore varstvo narave
23 občin in regij, članic Omrežja občin Povezanost v Alpah, je s sodelovanjem v programu dynAlp-nature v praksi pokazalo, kako in kaj vse lahko varstvo narave prispeva k skupnemu dobru. Usklajevanje programa je bilo zaupano CIPRI.
Zakladnica alpske kulture
Okoljsko gibanje v iskanju sodelovanja s kulturo – in kako lahko slednja prispeva k trajnostnemu razvoju v Alpah? Konferenca in tradicionalna avgustovska prireditev Ogenj v Alpah sta prvi signal. Dogodka soorganizira CIPRA Švica.
Energetski prehod po francosko
Avstrijske in švicarske občine so pred kratkim gostile predstavnike francoskih občin, ki so se želeli seznaniti z ukrepi energetskega preobrata v obeh državah. Goste iz Francije je spremljala CIPRA Francija.
Z združenimi močmi za varstvo in ohranitev Alp
Sodelovanje med CIPRO International in Omrežjem občin Povezanost v Alpah sega v leto 1997, ko je bila ustanovljena mreža občin. Na nedavnem strateškem srečanju so udeleženci obnovili podlago za sodelovanje.
Riedberger Horn – vzorčen primer za prihodnost?
Kot je odločila bavarska vlada, bo o prihodnji usodi primera Riedberger Horn, s tem pa tudi Bavarskega alpskega načrta odločalo 1300 prebivalcev občin, ki ležita ob vznožju gore. Kot je razvidno iz zemljevida, ki ga je CIPRA pripravila v okviru projekta alpMonitor, tak razvojni trend sploh ni osamljen primer.
Avtocestne povezave iz Italije v Nemčijo še ne bo
EU ne želi financirati projekta Alemagna, italijanska dežela Veneto pa vztraja pri cestni povezavi v Nemčijo.
Belka bo lahko spet gnezdila
Na gorskih travnikih v pogorju Vallaccie v Italiji ne bo novih žičniških naprav, prav tako ne bo novih smučarskih prog, je odločilo lombardijsko upravno sodišče in s tem razveljavilo dovoljenje italijanske vlade.
Priznanja za prijatelje Alp
Pred kratkim je bila izdana posebna poštna znamka Alpska pestrost sredi Evrope , ki je posvečena aktivnemu delovanju in prizadevanjem varuhov alpskega območja. Med njimi je tudi Erwin Rothgang, predsednik CIPRE Nemčija.