Novice
28 projektov trajnostne gradnje se poteguje za mednarodno arhitekturno nagrado Constructive Alps
Kateri projekti bodo zmagovalci arhitekturnega natečaja Constructive Alps, bo žirija razglasila do jeseni, prvič pa bo podeljena tudi nagrada po izboru občinstva.
Dobrim zamislim se odpirajo nove poti
G. Alojz Lipnik je domačin Solčave, oče štirih otrok, zaposlen na Zavodu za gozdove kot revirni gozdar. Je izredno prodoren mentor študijskih krožkov in pobudnik lokalnega trajnostnega razvoja; dva mandata je Solčavi tudi županoval. Še naprej vztrajno deluje za trajnostni razvoj. Z njim se je pogovarjala Katarina Žakelj.
Korona kot priložnost za bolj trajnostno življenje?
T. i. pop up kolesarske poti v mestih, razcvet lokalne ekološke hrane – korona spodbuja trajnostnejše načine življenja tudi v alpskih državah in tak trend naj bi se nadaljeval tudi v prihodnje.
Občni zbor CIPRE Slovenija 2020
Leto je naokoli - spet se bomo srečali na občnem zboru CIPRE Slovenija, društva za varstvo Alp.
Novi obrazi CIPRE
Nova predsednica CIPRE Italije je postala Vanda Bonardo, do kadrovskih sprememb pa je prišlo tudi v upravnem odboru. Prav tako se je vodstvo zamenjalo v CIPRI Avstrija.
Stališče: Gradbeni načrt za odporno družbo
Koronakriza je naša življenja razstavila na posamezne dele: medsebojni odnosi, različne oblike dela, preživljanje prostega časa in potrošniško vedenje ležijo sedaj pred nami kot nepovezani gradniki. Še vedno ni jasno, kako jih bomo spet sestavili. O tem, da imamo zdaj priložnost za izdelavo novega gradbenega načrta, ki bo kos izzivom v prihodnosti, je prepričana Barbara Wülser, sodirektorica CIPRE International.
Pokrajina – CIPRI v navdih
Gorski prelaz v Sloveniji, izginjajoči ledenik v Švici, pastirske poti v Franciji. Letno poročilo CIPRE International za leto 2019 je pripoved o pokrajinah, ki s svojimi zgodbami navdihujejo ljudi.
20 let daljinske pohodniške poti Via Alpina
Čezmejna daljinska pot Via Alpina, ki se začne v Trstu in konča v Monaku, že dve desetletji povezuje vseh osem držav alpskega loka. Na petih pohodniških poteh pa ljudi, življenjske prostore in naravo med seboj ne povezuje le v fizičnem, temveč tudi v simbolnem pomenu.
Digitalno in kreativno: podnebni štrajk kljub koroni
Svetovni #digitalstrike, podnebni protest v Švici, dogovor za boj proti podnebni in koronski krizi v Avstriji, bombardiranje z e-pošto v Italiji – v nadaljevanju o tem, kako se podnebni aktivisti v alpskih državah odzivajo na ukrepe o prepovedi in omejitvi gibanja na prostem in česa naj bi se naučili iz koronakrize.
Napoved: Tečaj nege gozda s poudarjeno socialno funkcijo
Ste lastnik_ca gozda in bi radi pričeli z gozdom upravljati na način, da okrepite socialne funkcije gozda (turizem, zdravje, rekreacija, izobraževanje)? Bi radi razvili dopolnilno dejavnost na kmetiji v povezavi z gozdom? Bi radi postali lastniki gozda, vendar ne veste, kakšno nego je potrebno v gozdu izvajati?
Investicije na področju prometa po epidemiji Covid-19 naj imajo daljnoročne in sinergijske učinke
V Koaliciji za trajnostno prometno politiko (KTPP) podpiramo zagon investicij v trajnostno prometno infrastrukturo in druge ukrepe, torej v železnico, javni potniški promet, kolesarjenje ter hojo. Učinki teh investicij so dolgoročni in sinergijski, saj prispevajo k družbeni, okoljski in gospodarski blaginji.
Nevladne organizacije in ljubitelji narave v Sloveniji opozarjajo: »Narave ne damo!«
Petkovim protestom za podnebno pravičnost so se v Sloveniji pridružili še protesti, ki opozarjajo na sporne člene Zakona o ohranjanju narave ter »proti korona mega zakona«. Ta omejujeta pravice nevladnih organizacij, ki imajo status delovanja v javnem interesu, sodelovanje v pravnih postopkih, javnim institucijam pa podajanje mnenj na okoljevarstvena dovoljenja.
Bistvo trajnosti je skupnost
Dr. Nevenka Bogataj je doktorirala na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Zaposlena je na Andragoškem centru Slovenije. Poleg rednega dela in koordinacije študijskih krožkov je konceptualizirala tudi več pobud (Centri VŽU, Čezmejni izobraževalni program za mentorje lokalnega razvoja, Temeljno usposabljanje za trajnostni razvoj) in opisala nove ciljne javnosti. Zadnja leta se osredotoča na skupnostno učenje in njegovo povezavo s konceptom trajnosti. Z njo se je pogovarjala Katarina Česnik.
Okrepiti participacijo mladih na celotnem območju Alp
Mladinski svet, aplikacije in primeri dobre prakse: na delavnici, ki je spomladi potekala v francoskem Lyonu, so člani EUSALP razpravljali o prihodnjem delovanju na področju participacije mladih. Izhodišče za razpravo je bila študija strokovnjakov za omenjeno področje, ki so svoje ugotovitve podprli s primeri dobre prakse.
Podnebju prijazen izhod iz krize?
Vlade na območju Alp in tudi drugod po svetu so v tem trenutku polno zaposlene s koronapandemijo in njenimi posledicami. A prve politične pobude za obnovitev gospodarstva na podnebju prijazen način so že tu.
Mreža gorniških vasi se širi v Švico
Potem ko se je mreža gorniških vasi, ki podpirajo alternativni in sonaravni turistični razvoj na območju Alp, uveljavila v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Sloveniji, se ji bo sedaj pridružila tudi Švica.
Sobivanje človeka in volka
Volkovi se vračajo v Alpe – o tem, kako zagotoviti uspešno sobivanje med volkom in človekom, bo CIPRA v okviru svojega projekta odprla razpravo z udeleženci na lokalni ravni.
Vsak poseg v gozd mora biti premišljen
Dr. Andrej Verlič je pri JP VOKA SNAGA vodja strokovne službe, ki upravlja s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Doktoriral je na temo dejavnikov kakovosti in varnosti rekreacije v urbanem gozdu na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. S Katarino Česnik sta se pogovarjala o vplivu podnebnih sprememb na gozdove, socialnih funkcijah gozda ter prilagojeni negi, ki jo tak gozd potrebuje.
Koronakriza v alpskem turizmu
Prazna smučišča, opusteli hoteli, samotni gorski vrhovi – novi koronavirus je povsem ohromil tudi turizem, ki je v marsikaterem predelu Alp izredno pomembna gospodarska panoga. Kako naprej?
Pogled v leto 2019 in naprej – CIPRA Slovenija
Leto 2019 je bilo pri CIPRI Slovenija, društvu za varstvo Alp izjemno razgibano. Delovali smo na področju trajnostne prometne politike, trajnostne mobilnosti, varstva in načrtovanja krajine, interpretacije dediščine in sodelovali z lokalnimi skupnostmi, mladimi in odločevalci.
Nega gozda mora biti usmerjena in premišljena
G. Jože Prah je revirni gozdar območja Jatna-Dole. Soavtor več razvojnih usmeritev na širšem slovenskem območju, organizator in mentor študijskih krožkov, pobudnik številnih prireditev, predavatelj. Snovalec več tematskih poti v Sloveniji, predsednik Kluba oglarjev Slovenije. Avtor številnih publikacij, prejemnik priznanj. Planinski in turistični vodnik ter vodnik Interpret Europe … Z njim se je pogovarjala Katarina Česnik.
Vsealpska zmešnjava zaradi pesticidov
Manjša in večja mesta v Franciji ne dovolijo več uporabe pesticidov. Avstrija je prepovedala uporabo glifosata. Predstavniki civilne družbe zbirajo podpise za učinkovitejšo zaščito čebel. Prepir, ki se je vnel zaradi pristojnosti, formalnih nepravilnosti in zaščite zdravja.
Čebelokratščina je nova alpska angleščina
V CIPRI smo doslej preizkusili že vrsto novih modelov organiziranosti – prakticirali smo sociokracijo, holokracijo, kolegialno vodenje, agilno samoorganiziranje pa še kaj bi se našlo, a nikoli na zavidljivi ravni. S čebelokracijo pa je naša nevladna organizacija končno odkrila naravno organizacijsko obliko, ki nam je resnično pisana na kožo.
Čebele vedno korak pred nami
Popolna delitev dela, prilagodljivost, sodelovanje. Od čebele se lahko človek marsičesa nauči, čebela od človeka ne prav veliko, je prepričan kmet in avtor knjige Martin Ott.
Opraševalski raji za čebele
Postavitev čebelnjakov, ureditev brežin in gradnja podpornih zidov, zasaditev cvetočih travnikov – občine lahko marsikaj storijo za ohranitev čebel in divjih opraševalcev. Kako se tega lotiti, kažejo izbrani primeri dobre prakse z območja Alp.
Idealno bi bilo, če jih sploh ne bi bilo treba hraniti!
Kdor se ukvarja s čebelami, se vedno nauči kaj novega, je prepričan čebelar Silvestre Klébert. V francoskih Alpah nadaljuje staro družinsko tradicijo vzreje temnih čebel – kljub številnim izzivom, s katerimi se srečuje.
Na poti k podnebno nevtralnim Alpam
Preteklo leto 2019 se bo v zgodovino vpisalo kot leto, v katerem je politika podnebno krizo prvič prepoznala kot resen izziv. Z dokumentom Alpski sistem podnebnih ciljev 2050 so alpske države predložile podroben instrument za ukrepanje na tem področju – zdaj je čas, da ga začnejo uresničevati.
Kraljica žuželk
Marljivost, solidarnost, čistost. Čebele in njihove družine so ljudem že od nekdaj svetel zgled kreposti. Njihov pomen se od davnih let do danes odraža v naši zgodovini, jeziku in kulturi.