Novice
Gotthardski bazni predor brez povezave proti jugu?
Gotthardsko železniško progo v švicarskih Alpah trenutno gradijo kot t.i. ravninsko progo brez večjih vzponov, saj bo tako mogoče povečati učinkovitost čezalpskega tovornega prometa. Še vedno pa ni ustrezne povezave z železniškim omrežjem gospodarskega prostora zgornje oz. severne Italije.
Čezmejni prostorski razvoj na območju Bodenskega jezera
Cilj projekta DACH+, ki se izvaja na območju regije Alpski Ren, Bodensko jezero in Zgornjega Rena, je ne le zagotavljati geoinformacij in prostorskih kazalcev, temveč tudi ustvariti platformo, kjer bi se odvijal dialog o skupnem prostorskem razvoju na tem obmejnem prostoru med Nemčijo, Avstrijo, Švico in Lihtenštajnom.
Švica: nova preglednica potencialnega širjenja permafrosta
Švicarski zvezni urad za okolje (BAFU) je na podlagi modelnih izračunov pripravil pregled potencialnega širjenja permafrosta v Švici.
Švica: stroški NEAT so se podvojili
V švicarskem mestu Luzern se je na letošnjem kongresu o švicarskih predorih (Swiss Tunnel Congress ) zbralo nekaj več kot 600 udeležencev iz vse Evrope, da bi se seznanili z aktualnim stanjem nove železniške transverzale prek Alp (NEAT).
Prostorski razvoj gotthardskega pogorja v prihodnje
Švicarski kantoni Uri, Valais, Ticino in Graubünden nameravajo s projektom PREGO, ki obravnava prostorski razvoj območja pogorja Gotthard, določiti smernice prostorskega, gospodarskega in turističnega razvoja omenjene regije.
Švica: tudi letos podelili nagrado SAB
Švicarska delovna skupnost za gorska območja (SAB) od leta 1995 dalje vsako leto podeljuje nagrado za inovativne prispevke z gorskih območij. Glavno nagrado prejmejo projekti, ki prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in obzirnemu ravnanju z naravnimi viri, dve stranski nagradi pa sta namenjeni inovativnim in tržno uspešnim proizvodom ter kulturnim in medijskim ustvarjalcem.
Skupno upravljanje z medvedom na območju Alp
Strokovnjaki iz alpskih držav Italije, Švice, Avstrije in Nemčije so se 4. julija 2006 zbrali v italijanskem Trentu na strokovnem posvetu, kjer so prvič razpravljali o skupnem upravljanju z rjavim medvedom.
Stopnice v nebesa - alpska romanska cesta
"Stopnice v nebesa" se imenuje mreža, ki povezuje pomembne kulturne in umetnostne spomenike v švicarskem kantonu Graubünden in na Južnem Tirolskem v Italiji. Projekt, ki ga finančno podpira ev-ropski program Interreg IIIA, se bo zaključil leta 2007.
Kako v Alpah oživiti zemljišča, katerih raba je opuščena
Na drugem forumu CIPRE Švica, nacionalnemu odboru Mednarodne komisije za varstvo Alp v Švici, bo osrednja tema prihodnji razvoj alpskega prostora.
Diplomsko delo o poselitvenem razvoju, ki varčno ravna s tlemi in zemljišči
Kristof Hofmeister je v svoji diplomski nalogi v nemškem jeziku raziskoval razvoj poselitve na Bavarskem, avstrijskem Tirolskem in Južnem Tirolskem v Italiji ter se pri tem osredotočil na dva vidika: vidik rabe zemljišč in vidik davčnih možnosti urejanja prostora na lokalni ravni.
Wengen 2006: delavnica o svetovnih podnebnih spremembah
V švicarskem Wengnu bo tudi letos od 4. do 6. oktobra v angleškem jeziku potekala mednarodna raziskovalna delavnica o svetovnih podnebnih spremembah z naslovom "Prilagajanje svetovnim podnebnim spremembam na območju Alp".
Transfer tehnologij na perifernem alpskem območju
Švicarska delovna skupnost za gorska območja, Microsoft Švica in občinsko združenje Surselva so v sodelovanju z območnimi nosilci projekta leta 2003 začeli s kampanjo, s katero naj bi dosegli večjo ozaveščenost javnosti o priložnostih in možnostih, ki jih na gorskih območjih ponuja informacijska tehnologija (IT).
Ali je planinsko mleko več vredno?
V Švici se je zgodilo prvič, da so z anketami ugotavljali, koliko so potrošniki pripravljeni dodatno plačati za planinsko mleko. Tako je Kaspar Mühlentaler v svoji diplomski nalogi, ki jo je opravil na Inštitutu za agrarno ekonomiko ETH v Zürichu, opravil raziskavo, kolikšne so na območju občine Steffisburg v kantonu Bern možnosti za zvišanje cen štirih kategorij ekološko pridelanega mleka, in sicer mleka, ki je predelano oziroma ustekleničeno na izvornem območju, splošno na gorskih območjih ter posebej v regiji Berner Oberland v primerjavi z referenčnim proizvodom, tj. mlekom iz doline.
Švica: Popis kostanjevih dreves na območju Ticina in Misoxa
Znanstveniki Švicarskega nacionalnega inštituta za raziskovanje gozdov, snega in krajine so izdelali kataster kostanjevih dreves na območju Ticina in Misoxa, ki merijo več kot sedem metrov.
ALPRO - instrument za ocenjevanje alpskih projektov
ALPRO je delovni pripomoček, s pomočjo katerega lahko pristojni upravni organi, organizacije in investitorji vsestransko ocenjujejo projekte, ki pospešujejo spreminjanje alpske krajine. Instrument so razvili v podjetju IC Infraconsult v okviru Švicarskega nacionalnega raziskovalnega programa NFP 48 "Krajine in habitati v Alpah" in ga v praksi tudi preizkusili na treh konkretnih primerih.
Sporna raba vodne energije v Švici
Švicarska okoljska organizacija Pro Natura je začela novo kampanjo "Osvobodimo naše reke". Ta je usmerjena zlasti proti domačim upravljavcem elektrarn, ki odvzemajo vodo iz naravnega okolja. Organizacija je izrazila zahtevo po doslednejšem upoštevanju zakonsko predpisanih količin preostale vode.
Politiki EU so se seznanili s švicarsko prometno politiko
Švicarski predsednik države Moritz Leuenberger je 8. maja najvišje predstavnike EU seznanil s švicarsko prometno politiko ter ob tej priložnosti s komisarjem EU za promet Jacquesom Barrotom in predsednikom sveta prometnih ministrov Hubertom Gorbachom razpravljal tudi o alpski tranzitni borzi kot instrumentu, ki lahko pripomore k preusmerjanju prometa s cest na železnico.
Ledeniki kot sredstvo oglaševanja?
Žičničarska podjetja so začela vedno večje površine ledenikov v Alpah pokrivati posebnimi folijami, da bi tako zmanjšala njihovo taljenje. Okoljska združenja opazujejo tako "odpravljanje bolezenskih znakov" z veliko zaskrbljenostjo, saj po njihovem mnenju ne gre za zaščito ledenikov ali celo podnebja, temveč zgolj za zaščito smučišč.
Retoromani, Walserji, Alemani in biotska raznovrstnost alpskega prostora
Kako kulturna tradicija zaznamuje biotsko raznovrstnost alpskih travnikov in pašnikov, se glasi vprašanje, na katero so v zaključenem projektu švicarskega nacionalnega raziskovalnega programa NFP 48 poskušali odgovoriti raziskovalci züriške in baselske univerze.
Prvi mednarodni sejem knjig o gorah v Arolli
Od 30. junija do 2. julija bodo v Arolli v švicarskem Valaisu organizirali prvi mednarodni sejem knjig o gorah. To bo prva prireditev te vrste v Švici, na kateri bodo predstavljene leposlovne knjige, monografije, antikvarne knjige ter nove izdaje, učne pripomočke, reklamno gradivo, stare razglednice in topografske vtisne pečate, posvečene goram.
Od regionalne vrednosti do mrež ustvarjanja dodane vrednosti
"Večja ustvarjena dodana vrednost v projektih Regio Plus" je naslov seminarja, ki bo 29. in 30. junija 2006 v švicarskem Sörenbergu. Projekt Regio Plus je program švicarskega državnega sekretariata za gospodarstvo in za podporo prestrukturiranju podeželja.
Tiskovna konferenca: v Švici umirajo borovi gozdovi
Švicarski inštitut za raziskovanje gozda, snega in krajine (WSL) je v sodelovanju s kantonom Valais opravil raziskavo vzrokov za umiranje borovih gozdov. Rezultati raziskave in morebitni ukrepi za ohranitev borovih gozdov bodo javnosti predstavljeni 25. aprila 2006 v Salgeschu v Švici.
Gradbeno dovoljenje za postavitev velikega žagarskega objekta
Gradnja doslej največje žage v Švici je postala resničnost, saj je občina Domat/Ems v Graubündnu zanjo izdala gradbeno dovoljenje. Temeljni kamen za objekt, katerega investicijska vrednost je 80 milijonov CHF, bo položen 28. aprila 2006.
Švicarsko hribovsko kmetijstvo pred drastičnimi spremembami
Odprava neposrednih plačil v švicarskem kmetijstvu bi za hribovske in gorske kmete imela hude posledice. Tako se pri nadaljnjem širjenju liberalizacije v kmetijstvu čez deset let ne bi več obdelovala do petina današnjih kmetijskih zemljišč, ugotavlja raziskava "Krajina in habitati v Alpah", ki je nastala v okviru Švicarskega nacionalnega raziskovalnega programa.
Mladi alpski raziskovalci prejeli priznanja
Na srečanju mladih alpskih raziskovalcev "Phil.Alp - Alpe z vidika mladih raziskovalcev" 23. in 24. marca so mladi udeleženci predstavili svoja zaključna dela. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja, in sicer za diplomsko delo z naslovom "Geologija, zaledenitve, permafrost in podori na območju vzhodne stene Monte Rose" ter doktorska disertacija o divjem petelinu. Nagrajeni deli se odlikujeta zlasti zaradi interdisciplinarnega pristopa.
Čezmejni moduli izobraževanja za turistične delavce z gorskih območij
Švicarska strokovna šola za turizem v kantonu Valais organizira v sodelovanju s savojsko univerzo za področje turizma module nadaljnjega izobraževanja, ki so prilagojeni profilu turističnega delavca v gorskih krajih.
"forza 2009": kampanja, ki zahteva preusmeritev tovornega prometa na železnico
Švicarska okoljska organizacija Alpska pobuda se je s kampanjo "forza 2009!" zavzela za hitrejšo preusmeritev čezalpskega tovornega prometa na železnico.
Projekt spodbujanja turisticnih struktur v Graubündnu
Ker ustvarjena dodana vrednost turisticne panoge v Graubündnu že nekaj casa upada, je švicarski kanton v vladni program za obdobje 2005-2008 vkljucil razvojni program "Priložnosti turizma", v okviru katerega se izvaja projekt "Konkurencne strukture in razdelitev nalog v graubündenskem turizmu". Prvi rezultati projekta so pred kratkim izšli tudi v posebni publikaciji.
Mednarodni kongres o graubündenski južni meji
"Graubündenska južna meja od leta 1943 do 1945. Begunci, partizani, špijoni, tihotapci in alpinist Ettore Castiglioni" se glasi mednarodni kongres, ki bo od 2. do 4. junija v Maloji v Švici, posvecen pa bo usodi italijanskega antifašista Ettoreja Castiglionija, ki ga v Italiji castijo kot junaka, v Švici pa ga pozna le malokdo. Dramaticni zadnji dan njegovega življenja se je odvijal v Maloji, kjer je 12. marca 1944 zmrznil na begu v Italijo.
Švica: financna podpora preusmeritvi tovornega prometa na železnico je nujno potrebna
Leta 2005 je švicarske Alpe preckalo okoli 4 % manj tovornjakov kot leto poprej in okoli 14 % manj kot leta 2000, vendar pa je 1,2 mio voženj še vedno mnogo prevec za dosego zastavljenega cilja, tj. da bi leta 2009 na železnico preusmerili 650.000 voženj. Sicer pa švicarsko prometno ministrstvo tudi v svojem najnovejšem porocilu "Tovorni promet prek švicarskih Alp 2005" poudarja, da se financna podpora procesu preusmeritve ne sme, kot je bilo predvideno, izteci leta 2010.