Stališča
Triglavski narodni park potrebuje strokovno, ne političnega vodenja
Konec novembra je v javnost prišla novica o imenovanju novega direktorja Triglavskega narodnega parka. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak za ta položaj predlaga Tita Potočnika. Kandidatov življenjepis ne vsebuje izkušenj, ki bi odražale strokovno usposobljenost za takšno delovno mesto. Vizija razvoja parka, ki jo je predložil kandidat, je praktično prepis obstoječega Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka. Preberi več
Napoved: Strokovna ekskurzija v Pahernikove gozdove
Negovan in zdrav gozd je bolj odporen na pričakovane učinke podnebnih sprememb, zato vabljeni vsi obstoječi in bodoči lastniki gozdov, da se spoznate s socialno, ekološko in proizvodno funkcijo gozdov. Preberi več
Napoved: seminar za učitelje - Alpska šola v Sloveniji
Koncept Alpske šole se je razvil v projektu YourAlps in poudarja pomen izobraževanja o Alpah preko terenskega dela in interdisciplinarnih pristopov. Preberi več
Donacija, ki nič ne stane - podari 1 % dohodnine
Vsak državljan lahko do 1 % svoje dohodnine nameni za podporo nevladnih organizacij. Donacija ne vpliva na višino vračila ali doplačila dohodnine. Če se za donacijo ne odločite, se ta znesek vrne v proračun države. Zakaj ga torej ne bi namenili Alpam? Preberi več
Na izlet, po nakupih ali v kino na drugačen način
Vabimo vas, da se nam pridružite pri testni izvedbi mobilnostnih shem*, ki smo jih pripravili z namenom uživanja v naravnih, kulturnih in kulinaričnih doživetij na območju osrednje Gorenjske s pomočjo avtobusa, kolesa in hoje. Preberi več
Občni zbor CIPRE Slovenija 2021
Leto je naokoli in spet se bomo srečali na občnem zboru CIPRE Slovenija, društva za varstvo Alp. Preberi več
Občni zbor CIPRE Slovenija 2020
Leto je naokoli - spet se bomo srečali na občnem zboru CIPRE Slovenija, društva za varstvo Alp. Preberi več
Nič več hrupa motornih vozil
Prepoved vožnje za motorna vozila je v dolini Valle Maira v Italiji odprla nove možnosti turističnemu razvoju – hrupna vozila so preteklost. Preberi več
Medved – odgovornost je naša
Medved poškoduje človeka, uniči njegovo premoženje, označijo ga za nevarnega, podeli se dovoljenje za njegov odstrel – zagotovo dogodek, ki si ga nihče ne želi, pa naj bo še tako redek. Poznamo pa tudi druge načine. Preberi več
MODEL ALPSKE ŠOLE V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH – IZZIVI UPRAVLJANJA V ČASU PODNEBNIH SPREMEMB
Izobraževanje za vodstvene delavce v izobraževanju odraslih - Andragoški center Slovenije, Ljubljana, ponedeljek, 12. 12. 2022 Preberi več
Kamnik na poti do pešcem prijaznega mesta
Kamnik kot prva slovenska občini, ki je v dvoletnem procesu pridobila in sprejela strateške dokumente na področju hoje kot prometne prakse. Vizija Kamnika na področju hoje se glasi: "Mesto Kamnik bo postalo stičišče urbane hoje in hkrati središče pohodništva in gorništva, s poudarkom na trajnostnem doživljanju Kamniško Savinjskih Alp" Preberi več
Kaj se lahko naučimo iz koronakrize?
Tudi v Alpah se postavlja vprašanje, kakšno bo življenje po koronakrizi. Vzporedno z oblikovanjem novih projektov je CIPRA zato pripravila anketo in tako preverila najnovejše razpoloženje anketirancev. Preberi več
CIPRA Slovenija išče nove sodelavke/ce!
Trenutno sta odprta dva razpisa - vodja projektov in strokovni sodelavec Preberi več
BREZPLAČNA DOBRODELNOST
Vsako leto imamo možnost 0,5 % svoje dohodnine nameniti v splošno koristne namene, v nasprotnem primeru gre znesek v proračun. Zakaj ga torej ne bi namenili Alpam? Preberi več
Alpski sistem podnebnih ciljev - priporočila za slovenski gorski gozd
V okviru projekta GozdNega smo s strokovnjaki pregledali priporočila, ki jih za gorski gozd predvideva Alpski sistem podnebnih ciljev in pripravili smernice njihovo udejanjanje v Sloveniji. Preberi več
Alpska mreža pastirjev in pastiric
Na katere priložnosti in izzive bi se morala osredotočiti nova alpska organizacija, ki bi združevala pastirje in pastirice na vsealpski ravni? Odgovore na to vprašanje je CIPRA iskala 27. januarja 2022 na spletni konferenci – skupaj s predstavniki kmetijskih šol, pristojnih organov iz posameznih alpskih držav ter naravovarstvenih in pastirskih organizacij. Preberi več
Projekt Living Labs – leto, polno mladih idej
Skupne pohodniške ture, delavnice in številne druge dejavnosti na temo pokrajine so odlična priložnost za mlade, da razpravljajo o prihodnjem razvoju gorskih regij in ga sooblikujejo. Preberi več
CIPRA - prometni deklaracija iz Belluno/I
Upoštevajoè deklaracijo, ki jo je o tranzitnem prometu v Alpah sprejela CIPRA 1.oktobra 1988 v Triesenbergu, je 150 strokovnjakov in predstavnikov CIPRA iz vseh alpskih dežel pripravilo poziv, posredovan vsem za alpski prostor odgovomim politikom, upravam, znanstvenim ustanovam in zvezam: Zmanjšmo prometne obremenitve! Preberi več
CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija
Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek. Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10. Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani. Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp. Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE. Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije. Preberi več
Resolucija CIPRA: Odgovornost alpskih mest za prihodnost Alp
V mestih in aglomeracijah .ivita danes dve tretjini alpskega prebivalstva. Alpska mesta so najpomembnej.a gonilna sila gospodarskega ter dru.benega in kulturnega razvoja na obmoèju Alp. A èetudi bodo za prihodnji razvoj Alp imela pomembno vlogo prav alpska mesta, se v razpravi o Alpah, .e zlasti v okviru Alpske konvencije, njihove naloge in odgovornost za Alpe premalo upo.tevajo. CIPRA zato poziva alpske dr.ave, zvezne de.ele, regije in kantone kot tudi druge dr.avne in nedr.avne in.titucije, da trajnostnemu razvoju alpskih mest v svojih politikah, strategijah in ukrepih priznajo pomembnej.e mesto. Preberi več
Vecletni program dela Alpske konference za obdobje 2005-2010
Vecletni program dela Alpske konference je bil sprejet na 8. alpski konferenci leta 2004. Za obdodje 2005-2010 program doloca naslednja prednostna podrocja: priprava porocila o stanju Alp in opazovanje in interpretiranje razvoja; skupni projekti na temo mobilnosti in prometa, družbe in kulture, kmetijstva, gozdarstva in kulturne krajine ter turizma; izpolnitev nalog iz 2. clena Alpske konvencije (prebivalstvo in kultura, zrak, voda, odpadki). Pomembna prednostna naloga programa so tudi odnosi z javnostmi, izmenjava izkušenj in medsebojno sodelovanje kot tudi sodelovanje z drugimi gorskimi obmocji in konvencijami. Pogodbenice je konferenca poleg tega pozvala, da podpišejo in ratificirajo manjkajoce dokumente ter jih zacnejo izvajati. Preberi več
Resolucija o uresnicevanju protokola o prometu
Cilj Alpske konvencije je "zmanjšati obremenitve in nevarnosti v prometu cez Alpe in znotraj njih do mere, ki je znosna cloveku, živalim, rastlinam in njihovim življenjskim prostorom". CIPRA zato od vseh pogodbenic pricakuje, da bodo prometni protokol ratificirale v najkrajšem casu in ga takoj tudi zacele izvajati v praksi. Prav tako zahteva, da se vzdolž prometnic višjega razreda na obmocju Alp in tranzitnih poti skozi Alpe uvedejo ustrezni ukrepi za zmanjševanje obremenitev prebivalcev s hrupom in škodljivimi snovmi. Poleg tega je treba zagotoviti prednostni položaj železnice in ga dosledno uveljavljati ter uvesti instrumente za uresnicevanje realnih stroškov v cestnem prometu. Pogodbenice so v resoluciji pozvane, da navedene ukrepe sprejmejo skupaj in skladno s smernicami za enotno in usklajeno ravnanje, ki jih predvideva prometni protokol. Pogodbenice morajo redno in skupaj spremljati in nadzorovati ucinkovitost in uspešnost sprejetih ukrepov. Preberi več
Resolucija CIPRE ob svetovnem prvenstvu v alpskem smucanju l. 2005 v dolini Valtellina/Veltlin
Ob svetovnem prvenstvu v alpskem smucanju v dolini Valtellina/Veltlin leta 2005 interesi okolja niso bili upoštevani v zadostni meri. Prihajalo je do škodljivih posegov na obmocju narodnega parka Stelvio/Stilfserjoch. CIPRA International je zato podala zahtevo, da se ne sme vec prirejati tovrstnih športnih prireditev, ki v alpskem prostoru povzrocajo tako usodne obremenitve za okolje, prav tako pa je od Mednarodne smucarske zveze (Fédération Internationale de Ski - FIS) zahtevala, da pri izbiri kandidature spoštuje okoljevarstvena merila in da se na tekmovanjih uporabljajo že obstojece smucarske proge in smucarska infrastruktura. Preberi več
Protokol o izvajanju Alpske konvencije na podrocju voda: predlog CIPRE International
CIPRA International je pripravila predlog besedila za protokol o izvajanju Alpske konvencije na podrocju voda. Cilji protokola so varstvo in ohranjanje ter trajnostna raba vodnih virov, vodnih sistemov in vodnih ekosistemov na obmocju uporabe Alpske konvencije. S predlogom se CIPRA sklicuje na splošni javni interes glede ohranjanja vodnih virov in ekološke funkcionalnosti vodotokov in na dejstvo, da je voda podedovana dobrina, ki jo je treba varovati. CIPRA je prepricana, da je ekološko naravnan vodni režim velikega pomena za trajnostno varstvo pred visokimi vodami. Preberi več
Nemško predsedovanje Alpski konferenci: program dela v letih 2003 in 2004
Nemško predsedstvo Alpske konvencije je program izvajanja Alpske konvencije predstavilo v desetih tockah. Na ravni vodenja je to ucinkovito delovanje Stalnega sekretariata, delo Odbora za preverjanje in izdelava sistema kazalcev, na podlagi katerih se ucinkoviteje ugotavljajo uspešnost izvajanja in potrebe po ukrepanju. Poleg tega je bila ena od nalog izdelava vecletnega programa dela, sledila sta spodbujanje zahteve po podpisu in ratifikaciji prometnega protokola v prihodnje in sprejem konkretnih ukrepov za preusmeritev cestnega prometa na železnico. Na podrocju naravnih nesrec je bila izražena zahteva po intenziviranju konkretnega sodelovanja, zahteva je bila izražena po spodbujanju trajnostnih zasnov v turizmu in nadaljnje poglabljanje sodelovanja v zvezi z zavarovanimi obmocji. V procesu "od spodaj navzgor" (bottom-up process) bo na podrocju prebivalstva in kulture treba ustvariti soglasje o tem, kateri vidiki so predmet specificnega instrumenta Alpske konvencije. Ne nazadnje pa je bilo navedeno tudi intenziviranje povezovanja Alpske konvencije z drugimi gorskimi regijami. Preberi več
Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah, Chambéry 2002
Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah poudarja pomen tamkajšnjih biotskih in geoloških virov ter vodnih zalog, obenem pa tudi nujnost prilagojenih razvojnih in varstvenih ukrepov ter regionalnega sodelovanja. Zavarovana obmocja so lahko eksperimentalno polje za razvoj varstvenih ukrepov. Za obdobje 2003-2005 so bili predlagani konkretni ukrepi: na vsakem od gorskih obmocij v Evropi se ustanovi odbor za sodelovanje s predstavniki vladnih in nevladnih organizacij. Njihova naloga je javnost obvešcati prek modelov izvajanja varstva narave in izboljšati upravljanje zavarovanih obmocij in trajnostni razvoj s prenosom znanja z raziskovalnega podrocja k prebivalstvu. Nadaljnji pomembni dejavniki so spodbujanje nastajanja partnerstev, mrež in skupnih projektov ter razvoj strategij za vkljucevanje prebivalcev. Preberi več
Resolucija Omrežja obcin "Povezanost v Alpah" o Alpah za 7. alpsko konferenco
Omrežje obcin "Povezanost v Alpah" je pozvalo okoljske ministrice in ministre alpskih držav in EU, da na konferenci v Meranu poskrbijo, da bodo vse pogodbenice takoj ratificirale vse izvedbene protokole Alpske konvencije. Poleg tega je zahtevalo ustanovitev Stalnega sekretariata Alpske konvencije. Alpske obcine, ki so že zacele izvajati Alpsko konvencijo, so od pogodbenic Alpske konvencije zahtevale, da zacnejo takoj izvajati protokole tako, da podprejo razlicne projekte mestu samem in v mednarodnem povezovanju. Preberi več
Friends-of-Nature Wildhaus Declaration: tourism and sustainability in the 21st century
Tourism needs an intact natural environment, a vibrant cultural life, and a fair partnership between visitors and visited. As an economic sector, tourism is directly dependent on sustainability. The Declaration calls upon the tourism industry, the tourism regions, governments and individual tourists to curb the consumption of natural resources and reduce the burden of traffic caused by tourism traffic. It also calls on tourism to contribute towards eliminating poverty and to implement a sustainable destination and transport policy for the environment. Preberi več
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO. Preberi več
Alpe brez olimpijade: Načelno stališče CIPRE
CIPRA International - Mednarodna komisija za varstvo Alp zavzema načelno stališče proti načrtovanju in organiziranju zimskih olimpijskih iger na območju Alp v prihodnosti. Alpam naj, tako kot v preteklih osmih letih, ostane prizaneseno z olimpijado. Zimske olimpijske igre v trenutni pojavni obliki niso sprejemljive ne z okoljevarstvenega, ne z družbenega vidika, zato CIPRA odločno nasprotuje prirejanju zimskih olimpijskih iger tako v Alpah, kot kjerkoli drugje. Izkušnje preteklih desetletij kažejo, da gorski svet ni primeren za megadogodek, ki botruje uničevanju okolja in drugim sila neprijetnim posledicam. Izida referendumov v Graubündnu in Münchnu obelodanjata, da velik del alpskega prebivalstva kljubuje tako obremenjujočemu projektu, kot ga predstavlja sodobna različica zimske olimpijade. Preberi več
