Stališča

Obrobje v središču: Teze in zahteve z letne strokovne konference CIPRE v Semmeringu/A, 2010

Alpske države obsegajo številne obrobne regije z marsikdaj nemajhnim deležem v celotni površini države. Med posameznimi območji obstajajo velike socialne in ekonomske razlike, zato bi morala tudi politika bolje razlikovati med vrstami regij. Trenutno je za razvoj v Alpah značilen model urbanizacije, ki za potencialno šibke gorske regije predvideva manj razvojnih možnosti. V smislu socialne kohezije in vseobsegajoče odgovornosti pa je pomembno, da alpske države ter njihovi lokalni in regionalni organi dajo zavezujoče izjave o prihodnosti perifernih območij. Preberi več

Akcijski načrt za podnebje v Alpah

Akcijski načrt, ki ga je potrdila ministrska deklaracija v Alpbachu, se opira na skupno angažiranje držav alpskega loka v okviru krovne konvencije o podnebnih spremembah in Kyotskega protokola. Vključen je v trenutne razprave o celovitem okoljskem dogovoru o delovanju "po letu 2012" in pri tem upošteva obveze, ki jih je v tej smeri sprejela Evropska unija. Njegov cilj je preseči ta splošni okvir in predlagati konkretne ukrepe, specifične za Alpe, pri čemer bi na področju blažitve in prilagajanja dajali prednost tistim tematikam in ukrepom, ki bi lahko bili predmet regionalnega sodelovanja v okviru Alpske konvencije in ob upoštevanju že začetih aktivnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Preberi več

cc.alps: zahteve CIPRE – Turizem in podnebne spremembe

Podnebne spremembe postavljajo alpski turizem pred velike izzive, saj se jim mora ta prilagajati, obenem pa tudi sam postati sprejemljivejši za podnebje. Zlasti na tako kljuènih podroèjih, kot sta promet in energija, so potenciali za omejevanje izpustov CO2 precejšnji. Turizem je panoga, ki je deležna precejšnjih sredstev podpore, zato mora javni sektor prav s spodbujanjem turizma razvoj usmerjati v trajnostno smer. V trenutni razpravi o razvojnih trendih v turistièni industriji prevladujejo stališèa velikih žiènièarskih podjetij, ki se osredotoèajo predvsem na smuèarski turizem in ohranjanje statusa quo. Kdor vse polaga le v smuèanje in sneg, spodbuja kapitalsko intenzivno, visoko tehnizirano obliko alpskega turizma, v kateri prevladujejo monostrukture in ki ni prijazna ne za podnebje ne za okolje. Preberi več

Alpska konvencija - temelj skupne alpske politike

Alpe so najvišje gorovje v zahodni Evropi. So življenjski prostor skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, posebna regija, ki z Alpsko konvencijo razpolaga s posebnim sporazumom, katerega namen je zagotavljati trajnostni razvoj na tem obmocju. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) spremlja sporazum že od samega zacetka, saj je pripravo tovrstne konvencije zahtevala že leta 1952, ko je bila ustanovljena. Danes je CIPRA zagotovo najbolj angažirana organizacija s statusom opazovalke, ki veliko energije in financnih sredstev porabi za izvajanje in nadaljnji razvoj Alpske konvencije. Kljub svoji ozki povezanosti z Alpsko konvencijo ali pa prav zaradi nje mora biti dvajsetletnica Alpske konvencije povod, da CIPRA preveri in aktualizira svoj odnos do te edinstvene pogodbe. Preberi več

cc.alps: zahteve CIPRE – Energijsko samozadostne regije

Postati neodvisen od uvoza energije je vizija, ki marsikatero regijo močno privlači. Samozadostnost je danes modna zadeva in obstajajo že številne dobre zasnove in poskusi, kako se podati na to pot. Bistvo omenjenih zasnov je zadovoljevanje potreb po energiji z obnovljivimi viri iz domače regije ter varčna in učinkovita raba energije. Kdor bo na poti do energijsko samozadostne regije ta načela upošteval dosledno, bo celovito spremenil podobo in strukture svoje regije v dobro lastnega gospodarstva, družbe in tudi okolja. Preberi več

Dvanajst tez, postavljenih na Letni strokovni konferenci CIPRE oktobra 2009 v Gamprinu/FL

Vedno bolj je jasno, da preprost recept, po katerem naj bi blaginjo in kakovost življenja dosegli z gospodarsko rastjo, ne deluje vec. Najocitnejši primeri za to so podnebna in okoljska problematika ter naftni vrh (peak oil). Poleg tega sedanja financna in gospodarska kriza zahtevata nov nacin razmišljanja in delovanja ter socasno odpirata priložnosti za ukrepanje, ki jih moramo izkoristiti. Ponavljanje dosedanjih vzorcev nima prihodnosti ne z ekonomske ne z ekološke perspektive. Preberi več

cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje gradnje in prenove

Energija je prevec dragocena, da bi jo zapravljali! A dogaja se prav to: po vsem svetu se, kot ocenjujejo, polovica energije porabi za gradnjo, rabo in odstranitev zgradb. V Alpah, a tudi povsod po Evropi je delež zasebnih gospodinjstev v strukturi porabe koncne energije ravno tako visok, kot ga dosega prometni sektor v celoti. Dalec najvecji delež v strukturi porabe odpade na ogrevanje prostorov, sledi mu priprava tople vode. Kurilno olje in zemeljski plin sta pri tem najpomembnejša vira energije. Najbolj energijsko potratne so stare, slabo izolirane zgradbe. Preberi več

Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje prometa

Promet, zlasti še promet osebnih in tovornih vozil, je eden glavnih povzrociteljev podnebnih sprememb. Na obmocju Alp znaša delež prometa v strukturi izpustov toplogrednih plinov vec kot 25 %. Od vseh udeleženih pri tej problematiki je prav promet podrocje, za katero je od leta 1990 dalje znacilna najintenzivnejša rast izpustov toplogrednih plinov. Omenjeni razvoj gre v napacno smer in je v navzkrižju s politicnim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Delež poti, opravljenih z osebnim avtomobilom, je v Alpah višji, kot je evropsko povprecje. Preberi več

Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje varstva narave

Spreminjanje podnebja mocno obcuti tudi narava. Gorska obmocja so na spremembe še posebno obcutljiva, kar se odraža v visoki izgubi biotske raznovrstnosti. Po napovedih znanstvenikov grozi na obmocju Alp do leta 2100 izumrtje skoraj vsaki drugi rastlinski vrsti. Za vrstno najbogatejše obmocje flore v Srednji Evropi bi to pomenilo neizmerno izgubo. Življenjske razmere v Alpah pa se bodo zaradi globalnega segrevanja obcutno poslabšale tudi znanim živalskim vrstam, kot so kozorog, belka in planinski zajec. Preberi več

Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje energije

Da bi omejili globalno segrevanje, moramo najprej doseci ucinkovitejšo rabo energije. Kljub temu pa zgolj ucinkovitejša raba še ne bo zadostovala za okolju prijazno gospodarjenje. Ko-renito moramo spremeniti svoje navade pri porabi energije ter energijsko intenzivnega blaga in storitev. Izkušnje kažejo, da se poraba zmanjšuje le takrat, ko so ustrezni politicni signali dovolj jasni. Mednje sodijo tudi zakonski ukrepi, ki nagrajujejo varcno ravnanje z energijo, zapravljanje pa kaznujejo. Spodbujati moramo prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, a ne v škodo narave. Proi-zvodnja lesne biomase, namešcanje vetrnic in nove hidroelektrarne v Alpah so lahko vir številnih konfliktov. Ekološke, socialne in ekonomske posledice energetskih ukrepov je treba natancno preveriti in med njimi poiskati ravnovesje. Preberi več

Zimska olimpijada 2026: Ne duha ne sluha o trajnosti

Kmalu se bodo v Pekingu začele zimske olimpijske igre. Ob tem postajajo vse glasnejše tudi kritike nad domnevno »zeleno« zimsko olimpijado v Milanu in Cortini leta 2026.Mednarodna komisija za varstvo Alp CIPRA International v odprtem pismu, naslovljenem na Mednarodni olimpijski komite (MOK), zahteva temeljit premislek o predvidenih gradbenih projektih in zmanjšanje njihovega obsega. Preberi več

Zavezništvo za podnebno nevtralno mobilnost na območju Alp

Sedem od osmih pogodbenic Alpske konvencije je včeraj v švicarskem Brigu podpisalo akcijski načrt za podnebno nevtralno mobilnost do leta 2050. CIPRA International je v skoraj dveletnem obdobju priprave akcijskega načrta za Simplonsko zavezo sodelovala s svojimi predlogi, CIPRA in Alpska pobuda pa sta opozorili, da poslanstvo zaveze ne sme ostati le mrtva črka na papirju. Preberi več

Zapiranje tal stopnjuje težave s toploto

Celotna Evropa trenutno trpi zaradi vročinskih valov, vedno več (za)betoniranih površin pa botruje še izdatnejšemu segrevanju okolja. Projekt »Varčujemo z zemljišči« se zavzema za spremembo načina rabe zemljišč in tal. V spremljajočem okvirnem poročilu so povzete trenutne strategije alpskih držav ter predstavljeni primeri dobrih praks in rešitev za alpske občine. Preberi več

Zakaj Soči ne leži v Alpah

Zimske olimpijske igre leta 2014 bi se lahko zgodile tudi v Alpah, vendar se je Mednarodni olimpijski komite (MOK) odločil proti Salzburgu/A. Pri alpskem prebivalstvu zimske olimpijske igre dandanes ne uživajo prav velikega ugleda. CIPRA je strnila izkušnje preteklih let, povezane s temo zimskih olimpijskih iger. Preberi več

Zahteve mladih za kakovostno življenje v Alpah

Varstvo okolja, mobilnost brez avtomobila in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem: to so politične zahteve mladih iz Nemčije, Francije, Slovenije in Lihtenštajna ob koncu projekta CIPRE »Alpski kompas«. Preberi več

Skupaj do sprememb v Alpah

Uspešnejše vključevanje obrobnih družbenih skupin, oživitev mest duhov na območju Alp, organiziranje skupščine Rural Commons – prve dni julija 2021 je v Valposchiavu v Švici potekal prvi tabor Alpine Changemaker Basecamp (ACB), ki se ga je udeležilo okoli 30 mladih navdušencev iz alpskega prostora in se preizkusilo v pripravi projektov, katerih namen je zagotavljati kakovostno življenje na območju Alp. Preberi več

Lihtenštajnski forum o prihodnosti Alp »Moje zdravje, naše podnebje«

Kako vpliva podnebna kriza na naše telesno in duševno zdravje? Kateri ukrepi so potrebni za ohranjanje zdravja ljudi in okolja? Na postavljeni vprašanji in tudi številna druga bomo odgovore iskali na prvem Lihtenštajnskem forumu o prihodnosti Alp, ki bo pod geslom Moje zdravje, naše podnebje potekal 30. junija in 1. julija 2023 v Schaanu v Lihtenštajnu. Preberi več

S polno paro do podnebno nevtralnih Alp!

Količina izpustov toplogrednih plinov v ozračje ne sme biti večja, kot jo je nase sposobno vezati naravno okolje – tako se glasi vizija, s katero Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) pridobiva naklonjenost ljudi za trajnostno varstvo podnebja. V nedavno objavljenem letnem poročilu prikazuje poti, ki so na voljo, da bi Alpe postale podnebno nevtralno območje, in načine, kako ljudi spodbuditi k uresničitvi tega cilja. Preberi več