» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «

V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.

CIPRA Slovenija


Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE Slovenija? Kliknite tukaj!

Več novic

[Napovedujemo] Študentski forum - Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe: koliko vode bo še preteklo?
[Napovedujemo] Študentski forum - Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe: koliko vode bo še preteklo?
V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize, ki niso več tako oddaljene, ampak jih vse močneje občutimo tudi pri nas. Prehod v podnebno nevtralno družbo je priložnost za ustvarjanje boljše prihodnosti za vse. Mlado generacijo želimo opolnomočiti in pripraviti na prihajajoče izzive, saj boste kot bodoči odločevalci in strokovnjaki ustvarjali znanstveno, politično in družbeno podnebno pravično prihodnost.
[Dogodek] Koliko več je preveč?
[Dogodek] Koliko več je preveč?
Alpski prostor je pod pritiskom, saj zaradi vse bolj vročih poletij ljudje ohladitev iščemo v gorah, poleg tega pa se pojavljajo tudi trendi, kot so zbiranje všečkov na družbenih omrežjih ter potrošniško trženje naravne in kulturne dediščine turističnih organizacij. Kako lahko ublažimo pritisk in vpliv?
Pomen naravi prepuščenih gozdov za gozdne specialiste
Pomen naravi prepuščenih gozdov za gozdne specialiste
V zadnjem času v Sloveniji z gozdom gospodarimo vse bolj intenzivno. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpira več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Posledično z odpiranjem gozdov izgubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi pa ni.
Približevanje vsebin trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb v izobraževanje odraslih s pripravo atraktivnih videoposnetkov
Približevanje vsebin trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb v izobraževanje odraslih s pripravo atraktivnih videoposnetkov
V sodelovanju z Androgoškim centrom Slovenije smo v okviru programa Izobraževanje za trajnostni razvoj, katerega namen je približati tematiki trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb v izobraževanje odraslih, pripravili tri video posnetke, ki bodo podprli učni proces izobraževanja odraslih. To izobraževanje namreč poudarja celovit, interdisciplinaren pristop k pridobivanju znanja, sposobnosti in veščin, potrebnih za trajnostno prihodnost, pa tudi za spremembo vrednot, vedenja in življenjskih navad.

Prireditve

  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025
Pozdrav Triglavu Ribčev Laz
  • 2025-09-03T10:00:00+02:00
  • 2025-09-03T18:00:00+02:00
  • Prešernov trg, Ljubljana
03.09.2025
Festival Lupa Prešernov trg, Ljubljana

Projekti in dejavnosti CIPRE Slovenija

KamenGor: oživljanje dediščine suhozidov Goriške
KamenGor: oživljanje dediščine suhozidov Goriške
Suhozidna gradnja predstavlja nesnovno dediščino človeštva, edinstveno prilagoditev skupnosti na izzive okolja in narave, pomemben gradnik krajinske podobe ter identitete. Kljub edinstvenosti pa veščine gradnje na suho usihajo.
Trajnostno na delo: za čistejši zrak z uvajanjem ukrepov trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah
Trajnostno na delo: za čistejši zrak z uvajanjem ukrepov trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah
Projekt se osredotoča na uvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah, saj so prav javne inštitucije (zdravstveni domovi, vzgojno-izobraževalne inštitucije …) ter zaposlovalci (poslovne cone, podjetja) glavnimi generatorji prometa. V Sloveniji je 940 000 oseb delovno aktivnih, ⅔ poti pa je še vedno opravljeno z avtom. Motoriziran prihod na delo in z dela je velik okoljski problem, priložnost za rešitev pa je v spremembi potovalnih navad.
Ogrevanje stavb in vpliv na kakovost zraka
Ogrevanje stavb in vpliv na kakovost zraka
Projekt se osredotoča na reševanje izzivov, povezanih z ogrevanjem na lesno biomaso. Usmerjen je v povečanje ozaveščenosti o vplivu trdih delcev na zdravje, zlasti tistih, ki nastajajo zaradi ogrevanja stavb na lesno biomaso. Na strokoven in premišljen način želimo ozaveščati javnost, spodbujati prehod na čistejše oblike ogrevanja ter podpirati gospodinjstva pri uvedbi trajnostnih rešitev.