Novice
Okrepiti participacijo mladih na celotnem območju Alp
Mladinski svet, aplikacije in primeri dobre prakse: na delavnici, ki je spomladi potekala v francoskem Lyonu, so člani EUSALP razpravljali o prihodnjem delovanju na področju participacije mladih. Izhodišče za razpravo je bila študija strokovnjakov za omenjeno področje, ki so svoje ugotovitve podprli s primeri dobre prakse.
Podnebju prijazen izhod iz krize?
Vlade na območju Alp in tudi drugod po svetu so v tem trenutku polno zaposlene s koronapandemijo in njenimi posledicami. A prve politične pobude za obnovitev gospodarstva na podnebju prijazen način so že tu.
Mreža gorniških vasi se širi v Švico
Potem ko se je mreža gorniških vasi, ki podpirajo alternativni in sonaravni turistični razvoj na območju Alp, uveljavila v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Sloveniji, se ji bo sedaj pridružila tudi Švica.
Sobivanje človeka in volka
Volkovi se vračajo v Alpe – o tem, kako zagotoviti uspešno sobivanje med volkom in človekom, bo CIPRA v okviru svojega projekta odprla razpravo z udeleženci na lokalni ravni.
Vsak poseg v gozd mora biti premišljen
Dr. Andrej Verlič je pri JP VOKA SNAGA vodja strokovne službe, ki upravlja s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Doktoriral je na temo dejavnikov kakovosti in varnosti rekreacije v urbanem gozdu na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. S Katarino Česnik sta se pogovarjala o vplivu podnebnih sprememb na gozdove, socialnih funkcijah gozda ter prilagojeni negi, ki jo tak gozd potrebuje.
Koronakriza v alpskem turizmu
Prazna smučišča, opusteli hoteli, samotni gorski vrhovi – novi koronavirus je povsem ohromil tudi turizem, ki je v marsikaterem predelu Alp izredno pomembna gospodarska panoga. Kako naprej?
Pogled v leto 2019 in naprej – CIPRA Slovenija
Leto 2019 je bilo pri CIPRI Slovenija, društvu za varstvo Alp izjemno razgibano. Delovali smo na področju trajnostne prometne politike, trajnostne mobilnosti, varstva in načrtovanja krajine, interpretacije dediščine in sodelovali z lokalnimi skupnostmi, mladimi in odločevalci.
Nega gozda mora biti usmerjena in premišljena
G. Jože Prah je revirni gozdar območja Jatna-Dole. Soavtor več razvojnih usmeritev na širšem slovenskem območju, organizator in mentor študijskih krožkov, pobudnik številnih prireditev, predavatelj. Snovalec več tematskih poti v Sloveniji, predsednik Kluba oglarjev Slovenije. Avtor številnih publikacij, prejemnik priznanj. Planinski in turistični vodnik ter vodnik Interpret Europe … Z njim se je pogovarjala Katarina Česnik.
Vsealpska zmešnjava zaradi pesticidov
Manjša in večja mesta v Franciji ne dovolijo več uporabe pesticidov. Avstrija je prepovedala uporabo glifosata. Predstavniki civilne družbe zbirajo podpise za učinkovitejšo zaščito čebel. Prepir, ki se je vnel zaradi pristojnosti, formalnih nepravilnosti in zaščite zdravja.
Čebelokratščina je nova alpska angleščina
V CIPRI smo doslej preizkusili že vrsto novih modelov organiziranosti – prakticirali smo sociokracijo, holokracijo, kolegialno vodenje, agilno samoorganiziranje pa še kaj bi se našlo, a nikoli na zavidljivi ravni. S čebelokracijo pa je naša nevladna organizacija končno odkrila naravno organizacijsko obliko, ki nam je resnično pisana na kožo.
Čebele vedno korak pred nami
Popolna delitev dela, prilagodljivost, sodelovanje. Od čebele se lahko človek marsičesa nauči, čebela od človeka ne prav veliko, je prepričan kmet in avtor knjige Martin Ott.
Opraševalski raji za čebele
Postavitev čebelnjakov, ureditev brežin in gradnja podpornih zidov, zasaditev cvetočih travnikov – občine lahko marsikaj storijo za ohranitev čebel in divjih opraševalcev. Kako se tega lotiti, kažejo izbrani primeri dobre prakse z območja Alp.
Idealno bi bilo, če jih sploh ne bi bilo treba hraniti!
Kdor se ukvarja s čebelami, se vedno nauči kaj novega, je prepričan čebelar Silvestre Klébert. V francoskih Alpah nadaljuje staro družinsko tradicijo vzreje temnih čebel – kljub številnim izzivom, s katerimi se srečuje.
Na poti k podnebno nevtralnim Alpam
Preteklo leto 2019 se bo v zgodovino vpisalo kot leto, v katerem je politika podnebno krizo prvič prepoznala kot resen izziv. Z dokumentom Alpski sistem podnebnih ciljev 2050 so alpske države predložile podroben instrument za ukrepanje na tem področju – zdaj je čas, da ga začnejo uresničevati.
Kraljica žuželk
Marljivost, solidarnost, čistost. Čebele in njihove družine so ljudem že od nekdaj svetel zgled kreposti. Njihov pomen se od davnih let do danes odraža v naši zgodovini, jeziku in kulturi.
Kritika zaradi nove lovske zakonodaje
Ko so si interesi lovstva in varstva vrst navzkriž: nekatere alpske države in regije pripravljajo novo zakonsko ureditev za področje lova na divje živali, kar pa je že sprožilo številne kritike.
Opraševalci: Nepogrešljivi za kmetijstvo
Kar 80 odstotkov kmetijskih in divjih rastlin je odvisnih od opraševanja žuželk. Ko ohranjamo življenjski prostor čebel in drugih opraševalcev, ne varujemo samo biotske raznovrstnosti, temveč tudi regionalno pridelavo hrane.
Cvetlice – črpališče hrane za čebele
Prisotnost divjih čebel na območju določene občine je dober pokazatelj ohranjenosti tamkajšnje biotske raznovrstnosti, opozarja biolog Timo Kopf. Z njim smo se pogovarjali tudi o štetju čebel in boju proti umiranju žuželk.
Pledoaje za divjo čebelo
Kadar je govor o čebelah, nas večina najprej pomisli na med. A čebelji svet v alpskih državah je občutno več kot le sladek namaz.
Prizadevanja za ohranitev naravnih bogastev
O mokriščih, učnih travnikih in suhih zidovih: krepitev naravne pestrosti je bil cilj petih pilotnih regij, ki so sodelovale pri vsealpskem projektu – ta se je uspešno zaključil marca 2020.
Ohraniti hladno glavo kljub podnebnim spremembam
Zelene oaze in načrti za izredne razmere: zakaj se podnebje v Alpah vse hitreje segreva in kako se lahko regije prilagodijo podnebnim spremembam?
Stališče: Voda ne potrebuje meja – kaj pa mi?
V Alpah razpolagamo z zadostnimi količinami vode. Da pa bo vode kljub posledicam podnebnih sprememb za vse dovolj tudi v prihodnje, bo treba vodo začeti obravnavati prek nacionalnih meja kot skupno, tj. alpsko javno dobro, opozarja Marion Ebster, projektna vodja pri CIPRI International.
Turizem po odstranitvi smučarskih žičnic
Zaradi vedno bolj milih zim so smučarski centri prisiljeni vlagati v drage zasneževalne sisteme in žičniške naprave. Na tem področju se tako bije preživetveni boj, v katerem so številni že omagali. A v nekaterih krajih v Alpah so alternativo smučarskemu športu že poiskali.
Zdravju škodljiv tranzitni promet
Vzdolž brennerske osi morata imeti prednost zdravje ljudi in okolje, se glasi zahteva, ki so jo CIPRA Italija in okoljska združenja naslovili na italijansko prometno ministrico.
Čebela – majhna, a izredno pomembna
Zadnja številke naše revije Alpe na odru, ki je izšla marca 2020, je posvečena vprašanju, zakaj so med, opraševalci in biotska raznovrstnost tako zelo pomembni za človeka.
Aktivno na delo
Pilotna podjetja na območju regije Alpski Ren - Bodensko jezero - Visoki Ren, ki sodelujejo v triletnem Interregovem projektu Amigo, v praksi preizkušajo zdrave in trajnostne potovalne načine prihoda na delo, kot so hoja, vožnja z avtobusom, vlakom ali (električnim) kolesom.
Predstavitev rezultatov študije o izgubi biotske raznovrstnosti
Kolikšen je vpliv intenzivne kmetijske proizvodnje in podnebnih sprememb na izgubo biotske raznovrstnosti na območju Alp, kaže študija, ki so jo pred kratkim predstavili avstrijski raziskovalci.
Iščejo se primeri dobre prakse na področju trajnostne gradnje
Mednarodna arhitekturna nagrada »Constructive Alps« razpisuje že peti natečaj, za zgledne projekte trajnostne gradnje in prenove v Alpah. Rok za oddajo natečajnega prispevka je 14. marec 2020.