Novice
Pregled stanja na področju naravnih nesreč in poselitvenega razvoja
Lokalne skupnosti so zaradi posledic podnebnih sprememb v zadnjem času vse pogosteje izpostavljene naravnim nesrečam. Da bi se v prihodnje lahko uspešno spopadle s spremenjenimi razmerami, je CIPRA Nemčija skupaj z inštitutom Ifuplan v okviru projekta AdaptAlp, ki se izvaja v programu za območje Alp (Alpine Space), izdelala sistem, s pomočjo katerega bodo občine že pri načrtovanju lahko upoštevale razvoj naravnih nesreč, prepoznavale konfliktna področja in že vnaprej preprečevale nastajanje škode.
Raziskovalni program: Hiša prihodnosti plus
Konec novembra 2009 je bil objavljen drugi razpis raziskovalnega programa Hiša prihodnosti plus. Rok za prijavo projektov iz Avstrije se bo iztekel 5. marca 2010. Program vsebuje štiri sklope: tehnološka osnova nizko- in ničenergijskih hiše se mora razviti v "plusenergijsko hišo", inovativne tehnologije za področje zgradb morajo iz eksperimentalne faze preiti v fazo serijske izdelave, zagotoviti je treba podporo zglednih vodilnih projektov ter spodbujati prenos strokovnega znanja in mednarodno sodelovanje.
Novogradnje bodo morale zaradi varstva podnebja od l. 2020 dalje izpolnjevati strožje pogoje
Od leta 2020 dalje bodo morale novogradnje na območju EU izpolnjevati strožje pogoje glede energijske bilance. Predstavniki Evropskega parlamenta in držav članic EU so namreč prejšnji teden dosegli sporazum, da novogradnje v prihodnje ne smejo več povzročati izpustov toplogrednih plinov, poleg tega bo preostale potrebe po energiji zagotavljal pomemben delež obnovljivih virov energije.
Javni promet v primežu varčevanja
V Avstriji in Švici uvajajo varčevalne ukrepe v javnem prometu: v številnih krajih naj bi v kratkem ukinili nekatere železniške in avtobusne proge in tako nadomestili izgubo prihodka. Švicarska vlada je na začetku novembra sprejela varčevalni program za obdobje 2011-2013 v višini 1,5 mrd. CHF letno. Zvezni urad za promet meni, da je treba v prometu letno privarčevati povprečno 300 mio.
Zgledno ravnanje Graubündna na področju varstva narave
Bindingov sklad, neprofitna fundacija s sedežem v Lihtenštajnu, je na začetku novembra v Vaduzu/FL podelila letošnje nagrade za "zgledne dosežke" na področju narave in okolja. Mlekarna Andeer in Center da Capricorns, oba iz Graubündna, sta si razdelila nagrado v višini 10.000 CHF, medtem ko je glavno nagrado prejela Paula Ghillani, nekdanja direktorica združenja Max Havelaar za njen boj proti izkoriščanju narave in za trajnostno vodenje podjetja.
Zveza za varstvo narave se bori za tirolski Lech
Þezmejna zveza za varstvo narave je pri Evropski komisiji v Bruslju vložila pritožbo zaradi projekta Avstrijskih železnic (ÖBB), ki namerava strugo treh izvirnih potokov Lecha preusmeriti v jezero Spullersee. Po lastnih navedbah izvajajo Avstrijske železnice omenjeni projekt zaradi dodatne proizvodnje čiste in obnovljive energije, kar bi zagotavljalo razvoj železniškega omrežja.
Razširitev smučišča ni v skladu z Alpskim načrtom
Za vzpostavitev povezave med smučiščema Balderschwang in Grasgehren (Oberallgäu/D) v tem trenutku študija izvedljivosti še poteka. Postavitev žičnic v ta namen se nanaša na cono C Bavarskega alpskega načrta. Načrtovano širitev predlagatelji utemeljujejo z občutno boljšo opremljenostjo sosednjih konkurenčnih smučišč in s podnebnimi spremembami.
Privatizacija oskrbe s pitno vodo v Italiji
V okviru reforme lokalnih javnih storitev bodo v Italiji liberalizirali oskrbo s pitno vodo. Odredba, s katero italijanska vlada ureja to vprašanje, je že povzročila ogorčenje obeh okoljskih organizacij WWF Italija in Legaambiente, ki sta prepričani, da je liberalizacija zgrešen ukrep in zato opozarjata pred posledicami. Med nevarnostmi, ki jih bo ukrep povzročil, so raznovrstne špekulacije, velik porast cen in poslabšanje kakovosti vode.
Ekstremne podnebne razmere vplivajo na širjenje drevesnih vrst
V nedavno objavljeni študiji so znanstveniki Švicarskega inštituta za raziskovanje gozda, snega in krajine (WSL) v sodelovanju s skupino mednarodnih raziskovalcev dokazali, da ni le višja povprečna temperatura v posameznih regijah razlog, da nekatere drevesne vrste izginjajo, temveč tudi ekstremne podnebne razmere.
Novogradnje bodo morale zaradi varstva podnebja od l. 2020 dalje izpolnjevati strožje pogoje
Od leta 2020 dalje bodo morale novogradnje na območju EU izpolnjevati strožje pogoje glede energijske bilance. Predstavniki Evropskega parlamenta in držav članic EU so namreč prejšnji teden dosegli sporazum, da novogradnje v prihodnje ne smejo več povzročati izpustov toplogrednih plinov, poleg tega bo preostale potrebe po energiji zagotavljal pomemben delež obnovljivih virov energije.
Po poteh geološke dediščine v Alpah
Pred kratkim so v okviru prireditev v Genovi in Prariondu na poti ViaGeoAlpina v italijanski Liguriji odprli nove etape. Dogodka so se med drugim udeležili tudi strokovnjaki za geologijo, ki so v ligurijskem geoparku Beigua vodili ekskurzije. Prva etapa ViaGeoAlpine je bila v Švici dokončn urejena že avgusta 2009. V Italiji je že končanih med 15 in 40 dnevnih tur, ki jih lahko obiščete.
Novi dosjeji alpMedie na spletu
Na spletnih straneh CIPRE so sedaj objavljeni tudi dosjeji alpMedie na temo energije in varstva narave. Dosjeji vsebujejo poleg osnovnega poročila tudi druge informacije o določeni temi (npr. novice, informacije o publikacijah, prireditvah, primerih dobre prakse). Na voljo so v nemščini ni angleščini.
AlpHouse združuje tradicionalno obrt in energijsko učinkovitost
Prve dni oktobra se je začel nov triletni projekt ALPHouse - energijsko učinkovita prenova tradicionalnih hiš in naselij, ki se izvaja v okviru programa evropskega teritorialnega sodelovanja - območje Alp. Namen projekt je okrepiti konkurenčnost srednjih in malih podjetij, zlasti v obrti, saj bodo ta podjetja usposobljena za visokokakovostno prenovo zgradb, značilnih za alpski prostor.
Prvo poslovno stavbo v standardu MINERGIE-P zgradili v Lihtenštajnu
Konec oktobra so slavnostno odprli novo stavbo Lihtenštajnskega nacionalnega arhiva v Vaduzu/FL, ki je nastala po načrtih vaduškega arhitekturnega biroja Kaundbe in je prvi javni upravni objekt na območju Švice in Lihtenštajna, zgrajen v skladu z zahtevami standarda MINERGIE-P.
Občine ustvarjamo klimo - varstvo podnebja pod drobnogledom
Tako se glasi naslov mednarodne konference, ki bo 21. in 22. januarja 2010 potekala v avstrijskem kraju Mäder. Konferenco bo organiziralo Omrežje občin "Povezanost v Alpah" v okviru projekta CIPRE cc.alps.
Mednarodna razprava o helikopterskih poletih na območju Alp
Mountain Wilderness Francija, francoski alpski klub FFCAM in CIPRA Francija vabijo vse zainteresirane, da sodelujejo v razpravi o helikopterskih poletih na območju Alp, ki bo 9. decembra v Chambéryju/F.
Pregled ukrepov preprečevanja podnebnih sprememb v Alpah
Kakšni so vplivi ukrepov preprečevanja podnebnih sprememb in kakšni so njihovi stranski učinki? Najnovejša številka revije Alpe na odru/SzeneAlpen, tokrat s podnaslovom V imenu varstva podnebja, ki jo izdaja CIPRA, osvetljuje ravnanje s podnebnimi spremembami v Alpah in kaže pot do trajnostnega ravnanja.
Alpska konvencija ni instrument preprečevanja
85 % avstrijskih upravnih odločb, ki se nanašajo na Alpsko konvencijo in njene protokole, vsebuje dovoljenje za izvajanje ustreznih projektov, le v 15 % primerov pa so bile določbe Alpske konvencije uporabljene v utemeljitvi zavrnitve izdaje dovoljenja. To so podatki, ki jih je v okviru svoje analize 45 odločb, povezanih s protokoloma Alpske konvencije o varstvu narave in varstvu tal, na konferenci CIPRE Avstrija 21. in 22. oktobra 2009 v Salzburgu predstavil pravnik Sebastian Schmid z innsbruške univerze.
Strupena voda iz talečih se ledenikov
Nova študija ugotavlja, da se pri taljenju ledenikov sproščajo kemične snovi, ki so že dolgo prepovedane in jih tudi industrija ne proizvaja več. Raziskovalci iz švicarskih izobraževalnih inštitutov so iz jezera Oberarsee na območju švicarskega prelaza Grimsel odvzeli jedra sedimentov v zamrznjenem stanju in s pomočjo slojev jezerskih sedimentov rekonstruirali zgodovino jezera vse do njegovega nastanka leta 1953.
Več kot 500 kmetov opazuje rastline
Od leta 2007 dalje v Avstriji izvajajo projekt, pri katerem kmetje na območju svojih kmetij - večina jih leži na območju Alp - opazujejo rastline. Doslej je pri projektu sodelovalo že več kot 500 kmetov iz vseh delov Avstrije. Namen projekta je prispevati k ohranjanju suhih travnikov in ob tem krepiti okoljsko zavest. Kmetje morajo enkrat letno na svojih travnih površinah prešteti določene vrste rastlin, njihovo število pa sporočiti pristojni centralni službi.
Nova platforma Alpske konvencije za velike divje zveri
Konec oktobra je v Vaduzu/FL potekala prva delavnica v okviru nove platforme za velike zveri in kopitarje (imenovana tudi platforma Divje zveri in družba). Udeležilo se jo je okoli 30 predstavnikov iz šestih držav, ki je sodelovalo pri medsebojni izmenjavi informacij in izkušenj o velikih plenilcih in prosto živečih kopitarjih v alpskih državah, predstavili pa so tudi trenutno stanje te živalske vrste v posameznih državah in pristojnosti za njeno upravljanje. V naslednjih mesecih bo opravljena tudi podrobna analiza zbranih informacij in znanja, ki bodo objavljeni v preglednem poročilu.
Spanje pravičnih pri Alpski konvenciji
Osrednja točka 41. seje Stalnega odbora Alpske konference na Brdu pri Kranju so bile podnebne spremembe. Prisotne pogodbenice - seje se niso udeležili le predstavniki Monaka in EU - so poročale o nacionalnih podnebnih strategijah. CIPRA je sicer države že pred sejo pozvala, naj poročajo o konkretnih ukrepih, ki so jih sprejele pri izvajanju sprejetega akcijskega načrta o podnebju, a žal o tem v Sloveniji ni bilo kaj dosti slišati.
Izkušnje Alpske konvencije pomembne za Dinaride
CIPRA Slovenija je končala projekt prenosa dobrih praks trajnostnega razvoja Alpske konvencije v občino Mojkovac v Þrni Gori, ki je ponudil dobra izhodišča za celosten pristop k varovanju narave in trajnostnemu razvoju na dinarskem območju.
Zmagovalci natečajev s področja varstva podnebja v letu 2009
22. oktobra 2009 so bile razglašene občine, ki so zmagale na natečaju Climate Star 2009. To je tokrat potekalo pod geslom Najkrajša pot do varstva podnebja v avstrijskem Melku. Ponosni zmagovalki iz alpskega prostora sta občini Lustenau/A ter južnotirolska občina Sand in Taufers/Campo Tures. Rekordna udeležba 444 sodelujočih občin iz enajstih evropskih držav, pri čemer je bila zelo dobro zastopana alpska regija, kaže velik pomen, ki ga je medtem pridobilo varstvo podnebja.
Doživljajske revije o kulturnih poteh v Švici
Via Storia - center za zgodovino prometa bo konec novembra 2009 objavil sedmo številko doživljajske revije Kulturne poti v Švici, ki predstavlja zgodovinske prometne poti v zahodni Švici, kot sta Via Francigena ali Via Cook od Ženeve, Chamonixa/F, Martignyja, ki vodi prek prelaza Gemmipass v regiji Berner Oberland in vodi naprej proti Luzernu. Publikacija izhaja v nemškem in francoskem jeziku.
Nova ureditev javnih upravnih organov v Italiji pomeni nevarnost za narodne parke
Italijanska vlada si trenutno zelo prizadeva, da bi z zakonom o zmanjševanju števila javnih organov spodbudila vzpostavitev racionalnejših organizacijskih struktur. To bo prizadelo tudi italijanske naravne parke.
Nova geocoaching platforma za projekt Natura Trails v Avstriji
Avstrijski projekt Natura Trails ima na spletu novo geocoaching platformo, kjer so zbrane številne in z ilustrativnim gradivom bogato ponazorjene informacije o posameznih pohodniških poteh, kot so GPS-podatki za vodenje po posameznih poteh ali pa informacije o zanimivostih vzdolž poti. Združevanje pohodniških poti s pomočjo digitalnih zemljevidov Google Maps lahko posamezne poti iščemo prek satelitskih posnetkov. Skupaj je predstavljenih 19 poti, ki potekajo prek Avstrije.
Bad Reichenhall v znamenju alpskih občin in mest
Po besedah organizatorjev je konferenca z naslovom Mesto in podeželje v dialogu, ki je sredi oktobra potekala v Bad Reichenhallu v Nemčiji, pokazala, kako pomembna sta izmenjava med mestnimi in podeželskimi območji in njena nadaljnja poglobitev. Konferenca je bila prva skupna prireditev Omrežja občin "Povezanost v Alpah", društva Alpsko mesto leta in Stalnega sekretariata Alpske konvencije.
Vsi ukrepi varstva podnebja niso učinkoviti in neškodljivi - Podnebni ukrepi v Alpah pod drobnogledom
Na celotnem območju Alp je bilo več storjenega za preprečevanje izpustov CO2 kot za prilagajanje na podnebne spremembe, a to še ne pomeni, da je "boj proti vzrokom" tudi uspešen. Podatki, ki jih je CIPRA zbrala v projektu cc.alps, namreč kažejo, da so nekateri ukrepi varstva podnebja neučinkoviti ali imajo celo negativne učinke.
Za energijsko prihodnost Alp z nevtralnimi izpusti CO2 - Nujna sprememba paradigme
Þe želimo segrevanje podnebja omejiti na znosno mero, se moramo do leta 2050 skoraj v celoti posloviti od fosilne energije. Pri tem se ne bomo mogli izogniti tudi občutnemu zmanjšanju porabe energije, večji energijski učinkovitosti in širjenju deleža obnovljivih virov energije.