Novice

Za več električne energije iz območja Alp
Nemčija želi vendarle izstopiti iz jedrske energije, prav tako Švica. V Italiji so ta vikend odločno glasovali proti, jedrske elektrarne pa želi zapreti tudi večina Francozov. Da bi tak preobrat v rabi energije dejansko uspel, potrebujemo predvsem družbene spremembe, vendar pa tudi več zelene elektrike. Se bodo Alpe iz vodnega zbiralnika spremenile v evropsko akumulacijsko jezero?

Vizija energijske samozadostnosti
Alpe naj bi energijsko samozadostne postale do leta 2050. Kako to doseči, kaj energijski preobrat pomeni za družbo in gospodarstvo, na katere ovire lahko pri tem naletimo - vse to so vprašanja, na katera bo CIPRA iskala odgovore na letošnji strokovni konferenci z naslovom Alpe na poti k energetski trajnosti!

Tri tisoč ljudi zahteva prepoved helikopterskega smučanja v Dolomitih
Le nekaj dni je bilo potrebno, da se je več kot 3000 ljudi pridružilo zahtevi skupine turnih smučark in smučarjev za uvedbo prepovedi helikopterskega smučanja v Dolomitih. Ta dejavnost je v nasprotju z naravovarstvenimi določbami, ki veljajo za Unescovo svetovno dediščino.

Ruševec pod stresom
Kaj se zgodi, ko se križajo poti človeka in živali? Iz tega vprašanja so izhajali švicarski raziskovalci, ko so fotografirali sledi, ki jih v snegu puščata človek in ruševec, in s pomočjo posnetkov iz zraka izračunali, kolikšna je verjetnost, da pri tem prihaja do motenj.

Stavite, da …? Varčevanje z energijo je tako preprosta stvar!
če malce spremenimo svoje navade, že lahko varčujemo z energijo, je pokazal tretji francoski natečaj varčevanja z energijo s pomenljivim naslovom Energijska sosedstva.

Podeljena švicarska nagrada za vode 2011
Nagrado sta prejela fundacija Bolle di Magadino za projekt renaturacije območja izliva reke Ticino v jezero Maggiore, kanton Ticino pa za prizadevanja pri izvajanju renaturacij vodotokov.

Nov pogled na Alpe
Na več kot 3000 metrih n. v., pod vrhom gore Meije v francoskih Zahodnih Alpah, so se konec tedna srečali predstavniki Mountain Wilderness, CIPRE Francija in drugih organizacij ter sprožili razpravo o prihodnjem razvoju francoskih gora, s tem pa tudi družbe.

V Italiji prvi podmladek brkatega sera
Prvič po skoraj sto letih se je v prosti naravi v zahodnem delu italijanskih Alp, natančneje v dolini Aoste na območju Narodnega parka Gran Paradiso, vnovič izvalil brkati ser.

Obrobje v središču
Kakšna je prihodost obrobnih območij v Alpah? CIPRA si je zastavila omenjeno vprašanje in spisala pet zahtev. Prvič, obrobne regije morajo priti v središče političnega zanimanja.

Nagrada za Alpske bisere
World Travel and Tourism Council, največja platforma za turistična podjetja na svetu, je Alpskim biserom podelila eno od štirih nagrad Tourism for Tomorrow Award.

Trajnostno mobilna Ljubljana: na kolo!
Od začetka maja se lahko po Ljubljani vozimo z novimi kolesi v samopostrežnem sistemu izposoje BicikeLJ, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. Kolesa dopolnjujejo sistem javnega prevoza in prinašajo najhitrejši ter najcenejši prevoz v samem središču Ljubljane.

Rona-Alpe: raba obnovljivih virov energije narašča
V lanskem letu se je na območju Alp in v dolini Rone v Franciji delež, ki ga zavzemajo obnovljivi viri energije, občutno povečal: zmogljivost proizvodnje vetrne energije se je tako povečala za šest odstotkov, fotovoltaike pa početverila.

Zaradi podnebnih sprememb zaskrbljeni tudi v Cerkvi in planinski zvezi
Avstrijski ledeniki so se tudi v preteklem letu v dolžino skrčili za povprečno 14 metrov. Avstrijska planinska zveza (Österreichischer Alpenverein) je izmere ponovno preverila.

Pa smo spet na - oslu!
Osle in mule so ljudje v gorskem svetu stoletja uporabljali kot enega najpogostejših prevoznih sredstev, dokler ju niso zamenjale žičnice, traktorji, terenska vozila in v zadnjem času helikopterji.

Bodo v predorih pod Gotthardom in Fréjusom zgradili še drugo cev?
Če bo izpolnjena volja nekaterih političnih in gospodarskih predstavnikov, bodo v cestnih predorih pod Fréjusom in Gotthardom kmalu zgradili še drugo cev. Pri prvem se uradno govori le o gradnji varnostnega jaška.

Odobreni projekti v okviru programa za območje Alp
Projekti, ki bodo naslednja tri leta deležni finančne podpore v okviru programa EU za območje Alp/Alpine Space, so izbrani. Programski odbor je drugi teden v maju izmed 81 projektnih idej odobril deset medregionalnih predlogov.

Andermatt: 140 milijonov frankov za smučarsko središče
Egiptovski investitor Samis Saviris, ki v Andermattu načrtuje in gradi luksuzni turistični kompleks, želi za 140 milijonov frankov med drugim posodobiti tamkajšnje smučišče in ga povezati z graubündenskim smučiščem Sedrun.

Žižnica preko zavarovanega območja
Avstrija načrtuje gradnjo novih žičnic na zavarovanih območjih. Take ideje obstajajo za območje miru Kalkkögel, po novem pa tudi za zavarovano območje Warscheneck v Zgornji Avstriji, na katerem naj bi smučišči Wurzeralm in Hutterer Höss povezali z novo smučarsko žičnico, ki bi prečila zavarovano območje.

Iščejo se projekti za izvajanje Alpske konvencije
Stalni sekretariat Alpske konvencije bo šestim idejam, ki bodo v praksi prispevale k trajnostnemu razvoju Alp, namenil finančno podporo v višini 45.000 evrov. Namen nagrad je konkretizacija posameznih protokolov Alpske konvencije.

Trenutek predaha za kralja alpskih rek
Iz italijanske reke Tilment (Tagliamento) vendarle ne bodo črpali gramoza, saj je podjetje, ki je na odseku reke med Cimanom in njenim pritokom Arzino načrtovalo odvzem več kot milijon kubičnih metrov gramoza, svoj projekt umaknilo.

Evrovinjeta III: v Alpah brez cestnih pristojbin za tovorna vozila
Odbor za promet v Evropskem parlamentu je sprejel osnutek direktive, po kateri naj bi špediterska podjetja na območju EU v prihodnje lahko začela plačevati stroške okoljske škode. Kljub temu pa je za okoljske organizacije omenjeni osnutek še vedno premalo dodelan, predvsem, ko gre za območje Alp.

Skupna kmetijska politika za Alpe
V Bruslju/BE bodo razpravljali o novi skupni kmetijski politiki (SKP). Ker mora le-ta upoštevati tudi posebne razmere, ki veljajo za alpsko kmetijstvo, so se ministri in ministrice alpskih držav sredi aprila sestali na mednarodni konferenci o kmetijstvu na gorskih območjih, ki je potekala v Oberammergauu/D.

Nagrada za povezane habitate
V Alpah si osem regij intenzivno prizadeva za povezovanje habitatov živali in rastlin, in sicer med drugim tudi narodni park Mercantour/F ter regionalni park Alpi Marittime/I in območja t. i. retijskega trikotnika med Italijo, Švico in Avstrijo.

Liga prvakov v rabi obnovljivih virov energije
Francoski Chambéry je zmagovalec polfinala francoske lige prvakov (Champions League) v rabi obnovljivih virov energije.

Spektakularna nova montblanška vzpenjača
Za novo vzpenjačo, ki bo obiskovalce vozila iz Courmayeurja/I na goro Helbronner Spitze, je temeljni kamen že položen.

Belgijska pomoč varstvu Alp
Na začetku leta je bilo v Belgiji ustanovljeno društvo ALPY - Alpen en Pyreneeën, Ontdekken en Ondersteunen, ki si prizadeva za uveljavitev trajnostnega razvoja v Pirenejih in Alpah.

Počasnejša vožnja po montblanški avtocesti
V francoski dolini Vallée de l'Arve so predstavili prve ukrepe iz načrta za varovanje ozračja, nekatere od njih pa naj bi začeli izvajati že do konca leta. To velja tudi za ukrep povečanja omejitve hitrosti za 20 kilometrov na uro, ki bo veljal za vse tipe avtomobilov.

S skupnimi močmi za ohranitev gorskih gozdov!
Leto 2011 je mednarodno leto gozdov in evropsko leto prostovoljstva. Obe temi združuje fundacija Bergwaldprojekt (Projekt ohranjanja gorskih gozdov), ki zainteresiranim omogoča, da teden dni preživijo v eni od šestih evropskih držav in sodelujejo pri varovanju, negi in ohranjanju tamkajšnjih gozdov.

Okolju prijazne nočitve v Alpah
Na pogorju Muottas Muragl nad švicarskim letoviščem Pontresina so pred kratkim odprli prvi plusenergijski hotel v Švici. Tradicionalni, 103 leta star visokogorski hotel na 2546 m. n. v. je bil prenovljen na podlagi inovativne energijske zasnove in pridobil certifikat švicarskega gradbenega standarda Minergie.

Odstranitev cestišča obeta napredek
V švicarskem kantonu Ženeva so se odločili, da bodo odstranili cestišče, ki je doslej ločevalo naravna rezervata Marais des Crêts in Marais de Fontaines na območju med Meyrinom v Švici in francosko mejo.