Novice
V Alpah še vedno podpora zastareli ponudbi zimskega turizma
Kljub naraščajočim temperaturam in vprašljivi ekonomski učinkovitosti se v marsikateri alpski regiji še vedno zanašajo na zimske športe. Kdo pa bo plačal posledice?
Plinovod ogroža slovenske Alpe
V Kranjski Gori so se prebivalci združili v civilni iniciativi proti plinovodu, po katerem naj bi v Evropo prihajal ruski zemeljski plin. Na občini preučujejo, ali bodo razpisali referendum.
Naša Dunajska, naša odločitev!
Vabljeni na shod proti predvideni širitvi Dunajske ceste v Ljubljani, ki bo v torek, 16.9.2014!
Trajnostno mobilni v slovenskih Alpah
Z avtobusom in vlakom po slovenskih gorah - kako učinkovito in enostavno lahko to uspeva, kaže projekt, ki so si ga zamislili v CIPRI Slovenija.
Trajnostni gradnja in prenova v praksi
Energijsko učinkoviti gradnja in prenova nista utopija. Kako ju lahko izvajamo v praksi, kaj potrebujemo za to? Odgovore bomo slišali na delavnici, ki bo na to temo potekala oktobra v Idriji.
Ekspresni turizem na Eigerju
Ob misli na severno steno Eigerja v švicarski pokrajini Berner Oberland začne marsikatero alpinistično srce utripati hitreje, z novim železniškim projektom pa naj bi Eiger, Mönch in Jungfrau postali obiskovalcem še bolj dostopni. V nadaljevanju o razlogih za negativno stališče, ki so ga do načrtovanega projekta izrazile švicarske okoljske organizacije.
Dve mesti na poti do uspeha
Ljubljana je prejela naziv Zelena prestolnica Evrope 2016, avstrijski Beljak pa je zmagal v letošnji evropski ligi prvakov na področju rabe obnovljivih virov energije. Dve mesti – eno na alpskem območju, drugo v njegovi bližini – kažeta, zakaj je najbolj uspešna zelena pot.
Strategije za podnebno nevtralne Alpe 2050
Konec letošnjega maja bo potekala zaključna konferenca alpskega projekta Alpstar, ki bo osrednjo pozornost namenila vprašanju, kako doseči izboljšanje bilance CO2 na območju Alp. Na konferenci bosta sodelovala tudi CIPRA in društvo Alpsko mesto leta.
Zelena delovna mesta – strategija za izhod iz krize v Sloveniji?
Slovenija, problematičen otrok Evropske unije, se spopada s težkim položajem na trgu dela in išče rešitve. Študija o stanju, potencialih in dobrih praksah na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji je pokazala, da je izhod iz krize možen v socialnem in ekološkem pogledu.
Ugoden veter za vetrno energijo v Sloveniji
V Sloveniji so 1. junija 2013 uradno odprli prvo vetrno elektrarno. Predvidena letna proizvodna elektrarne z instalirano močjo 2,3 MW je 4,5 GWh, kar zadostuje za oskrbo z električno energijo 1.154 gospodinjskih odjemalcev.
V narodnih parkih so začeli odstranjevati tujerodne ribje vrste
V Narodnem parku Gran Paradiso nameravajo izloviti ribe, ki so bile v jezerske vode izpuščene pred približno petimi desetletji. Tak cilj so si zastavili tudi v Triglavskem narodnem parku. Ribji vrsti, ki sta bili prineseni v jezera obeh parkov, imata namreč za naravno okolje naravnost dramatične posledice.
Trženje, sečnja, drobnice - vse za varstvo planin
Ko se na planinah ne pasejo več tradicionalne pasme domačih živali ali če se paša celo opušča, se ta zemljišča začenjajo spreminjati v grmičevje. Avstrijsko-slovenska pobuda in dva švicarska projekta imajo zato enak cilj, to pa je ponovna oživitev izgubljene kulturne pokrajine in vrstne pestrosti.
Slovenija pripravlja zeleno strategijo
Slovenija naj bi v kratkem dobila novo strategijo razvoja Slovenije za naslednje sedemletno obdobje. Bo slovenski državi z novim dokumentom uspelo doseči zeleni razvojni preboj?
In vendar se je začelo premikati!
Podnebne spremembe so dejstvo. Vprašanje pa je, kako ravnamo z njimi. Program dynAlp-climate Omrežja občin "Povezanost v Alpah" je bil za številne občine začetni signal za izvajanje projektov na temo ravnanja s podnebnimi spremembami.
Logarska dolina: pametno varstvo narave
Da bi ohranili izjemno kakovostno krajino, so leta 1987 v Logarski dolini ustanovili krajinski park. To pa ni odpravilo težav zaradi vse večjega in nenadzorovanega turističnega obiska.
Upravljanje vasi čadrg: vse na "štuporamo"
Davno tega so se kmetje v Bohinju uprli zemljiškemu gospodu. Ta je upor zatrl, može obsodil na smrt, ženske izgnal, a jim dovolil, da s seboj vzamejo le to, kar lahko odnesejo na hrbtu. In so izbrale - svoje može in jih odnesle čez bohinjske hribe proti zahodu. Na terasi med strmimi pobočji tolminskih gora in visoko nad prepadno sotesko Tolminke je nastalo novo naselje: čadrg. Tako pripoveduje legenda.
Gremo naprej!
Zbrali so se že skoraj vsi. Modra dvorana v Idriji je bila nabito polna. Zaigral je posebej za to priložnost sestavljen mladinski simfonični orkester, nastopili so dramski igralci, prišla je tudi televizija. Med 1.000 gledalci je završalo, vstali so in začeli ploskati. Na oder je stopil postaven mož v temni obleki: Bojan Sever, župan Idrije, manjšega slovenskega mesta v alpskem predgorju, ki je z nasmejanim obrazom visoko dvignil listino z nazivom Alpsko mesto leta 2011. Fotografski aparati so začeli pobliskavati, zaslišal se je buren aplavz - tako je bilo pred nekaj več kot letom dni .
Letno poročilo 2011: "Tako bomo nadaljevali tudi v prihodnje!"
Letno poročilo društva Alpsko mesto leta je odslej na voljo tudi na spletu - v novi preobleki in z zgodbami, ki jih piše naša mreža.
Idrijske čipke spet navdušile
Idrija, ki šteje 12.000 prebivalcev in leži na jugovzhodnem robu alpskega loka, je znana po klekljani čipki. Leta 2016 bo mesto organiziralo svetovni čipkarski festival.
Bo dolino Soče kmalu zalila voda?
Predlog energetskega zakona, ki dopušča gradnjo petih hidroelektrarn v celotnem porečju reke Soče s pritoki Učja in Idrijca, je slovensko ministrstvo za gospodarstvo poslalo v javnost tik pred poletnimi počitnicami, čeprav je skorajda neokrnjeno reko s pritoki na italijansko-slovenski meji zaščitil že zakon iz leta 1976.
Idrija nagrajena za trajnostni razvoj
Idrija ni samo letošnje "Alpsko mesto leta", temveč tudi "Evropska destinacija odličnosti". Evropska komisija je Idriji podelila naziv za njeno prizadevanje za socialno, kulturno in ekološko trajnostnost.
Vizija energijske samozadostnosti
Alpe naj bi energijsko samozadostne postale do leta 2050. Kako to doseči, kaj energijski preobrat pomeni za družbo in gospodarstvo, na katere ovire lahko pri tem naletimo - vse to so vprašanja, na katera bo CIPRA iskala odgovore na letošnji strokovni konferenci z naslovom Alpe na poti k energetski trajnosti!
Trajnostno mobilna Ljubljana: na kolo!
Od začetka maja se lahko po Ljubljani vozimo z novimi kolesi v samopostrežnem sistemu izposoje BicikeLJ, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. Kolesa dopolnjujejo sistem javnega prevoza in prinašajo najhitrejši ter najcenejši prevoz v samem središču Ljubljane.
Kranjska Gora/SI: Na mesta, pripravljeni, zelena!
Na prvi okoljski natečaj Najbolj zelena občina, ki je bil organiziran v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, ZOS in SOS, se je prijavilo 47 občin.
Idrija je Alpsko mesto leta 2011
Naziv, ki simbolizira usmerjenost v trajnostni razvoj, je bil slovenskemu mestu podeljen tudi za njegova prizadevanja na področju varstva podnebja. Osrednja slovesnost ob prevzemu naziva Alpsko mesto leta je potekala 8. februarja 2011 v Idriji.
Mariborsko Pohorje: z brezplačnim avtobusom na smučišče
Do pohorske vzpenjače se smučarji januarja lahko brezplačno pripeljejo z mestnim avtobusom št.6. Potnike bosta prevažala dva testna avtobusa na hibridni pogon oziroma zemeljski plin. Gre za poskusni projekt integracije mestnega avtobusnega prometa z žičniškim prometom, ki ga izvaja Mariborska gradbena fakulteta v okviru evropskega projekta "CO2 Nevtralni promet na območju Alp".
Na Pohorju ohranjajo planje
Sredi oktobra je bila izvedena prostovoljna naravovarstvena akcija čiščenja zaraščajočih travišč na Pohorju zahodno od Rogle. S čiščenjem so udeleženci želeli izboljšati kakovost in obseg travišč - planj, izboljšati lastnosti življenjskega prostora številnim vrstam ptic, omogočiti ekstenzivno kmetijsko pridelavo na območju in ohraniti podobo krajine, ki postaja prepoznana v Slovenskem prostoru in širše.
Greh slovenske prometne politike
Namesto, da bi nekaj 100 milijonov evrov vložili v reševanje problemov mobilnosti na trajnosten način, bo projekt Tretje razvojne osi povzročal nove potrebe po mobilnosti in Slovenijo še oddaljil od trajnostne prometne politike.
Pohodniška pot za Alpsko konvencijo
Goro Košuto, ki leži na slovensko-avstrijski meji, bo odslej mogoče obhoditi po novi krožni poti Alpske konvencije, ki so jo ob podpori Stalnega sekretariata Alpske konvencije, občin Zell-Sele/A in Tržič/SI ter avstrijskega in slovenskega okoljskega ministrstva uredila planinska društva iz obeh držav.
cc.alps kaže poti v trajnostno mobilnost v Alpah
V okviru projekta cc.alps se je CIPRA septembra intenzivneje posvetila trajnostni mobilnosti in prometu ter tako sodelovala pri organizaciji dveh dogodkov na to temo.