Iskanje

Lokalna reforma v Švici: do trajnostnega razvoja z združevanjem

V švicarskem kantonu Glarus so 1. julija 2010 iz 70 občin nastale tri občine. To je velika priložnost za trajnostni razvoj, kajti procesi združevanja omogočajo spoznanje in tudi premislek o tem, kaj pravzaprav pomeni regionalna kakovost življenja. Gorska kantona Graunbünden in Uri sta že leta 2009 razpravljala o procesih združevanja.

Novi zvezni zakon o gozdovih v Nemčiji

V tretjem poskusu je nemški zvezni vladi sredi letošnjega junija končno le uspelo, da prvič od sedemdesetih let spremeni Zvezni zakon o gozdovih. Spremembe se nanašajo na pojem "z drevjem porasla zemljišča", ki so istočasno tudi v kmetijski rabi, kot so denimo planine ter polodprti gozdni pašniki, in se v prihodnje ne bodo več štela za gozd.

Prosti čas: mobilnejši brez avtomobila

Kot kaže vedno številčnejše turistično informacijsko gradivo, je oblikovanje prostega časa danes v modi. Tako je južnotirolsko planinsko društvo pred kratkim izdalo pet novih brošur, od katerih vsaka opisuje 15 do 20 pohodniških poti, katerih start in cilj sta seveda dosegljiva s sredstvi javnega prevoza.

Pomanjkljivosti prostorskega načrtovanja v Švici

Švicarski kantoni svoje naloge na področju prostorskega načrtovanja ne opravljajo zadovoljivo, ugotavlja študija delavnice, ki je tesno povezana z gospodarstvom Avenir Suisse. Obseg poselitvenih površin se povečuje hitreje kot prebivalstvo, zlasti v gorskih kantonih je zaradi tega pokrajina zelo razdrobljena. V nekaterih kantonih se prostorsko načrtovanje izvaja tako pomanjkljivo, da skorajda ni mogoče govoriti o poselitvenem razvoju.

Italija: občine želijo same uporabljati vodo

Konec junija 2010 je na tisoče Italijanov odšlo na ulice in zahtevalo, da se mora del prihodka iz rabe naravnih virov, predvsem vode, stekati nazaj v gorska območja. Protesti so potekali ob najpomembnejših akumulacijskih jezerih v italijanskih Alpah. Samo v Sondriu v dolini Valtellina se je zbralo več kot 5000 ljudi, med njimi nosilci političnih odločitev, predstavniki sindikatov in interesnih skupin.

Beg možganov kot priložnost za Alpe

Þeprav se visoko usposobljeni strokovnjaki izseljujejo iz alpskega prostora v druge regije ali države, pa lahko Alpe beg možganov izkoristijo tudi sebi v prid, ugotavlja študija Delovnih skupnosti alpskih držav (Arge Alp). Tak kader v vlogi nekakšnih multiplikatorjev namreč v svetu oblikuje javno mnenje o svoji domovini in njeno pozitivno podobo. In na tem dejstvu je treba graditi.

Mednarodni projekti o posledicah podnebnih sprememb na gorskih območjih

Znani so rezultati razpisa CIRCLE MOUNTAIN, financiranje štirih transnacionalnih projektov je odobreno. Projekti bodo trajali dve leti, proračun pa bo znašal vsakokrat po okoli 300.000 EUR.

CIPRINA letna strokovna konferenca 2010: prihodnost podeželja

Letna strokovna konferenca Mednarodne komisije za varstvo Alp z naslovom "Alpe v spreminjanju - periferne regije med osamo in upanjem" bo potekala med 14. in 16. oktobrom v avstrijskem Semmeringu.

Varstvo Alp: prehojenih 60.000 višinskih metrov za več pozornosti javnosti

... 60.000 višinskih metrov, opravljenih v 60 dneh, popotni dnevnik, objavljen na spletni strani nemškega planinskega društva, in knjižni projekt o transverzali Grande Traversata delle Alpi (GTA) - osvajalca vrhov in novinarja Iris Kürscher in Dieter Haas želita doseči, da bi javnost postala pozornejša za problematiko varstva Alp.

Vozni redi v Julijskih Alpah

V sklopu svojih prizadevanj za trajnostno mobilnost je CIPRA Slovenija izdala knjižico z voznimi redi vlakov in avtobusov na območju Julijskih Alp. Namen knjižice je olajšati in s tem približati potovanja z javnimi prevoznimi sredstvi tako prebivalcem kakor tudi obiskovalcem Julijskih Alp.

Mobilni v prihodnost - alpska mesta v iskanju podnebju prijazne mobilnosti

Belluno/I bo 24. septembra 2010 prizorišče še posebno vročih razprav, saj se bodo mednarodni strokovnjaki in nosilci odločitev spoprijeli s prometno politiko alpskega prostora.

Štart za občinske projekte na področju podnebja

Ste že slišali veselo novico? Za vse, ki je še ne poznate: Omrežje občin bo svojim članicam s finančno podporo Sklada za naravo MAVA tudi v okviru programa dynAlp-climate lahko pomagalo pri izvajanju Alpske konvencije. V središču pozornosti sta dve temi: varstvo podnebja in prilagajanje na podnebne spremembe. Izbranim projektom bo Omrežje občin zagotovilo finančno podporo v višini 10.000 do 40.000 evrov, pri čemer bodo morale občine prevzeti financiranje projekta v višini najmanj 50 odstotkov.

Biotska raznovrstnost - trenutno najaktualnejša tema

Biotska raznovrstnost. V letu 2010, mednarodnem letu biotske raznovrstnosti, vsi govorijo o njej in tudi v občinah je to pomembna tema. Tako je danes že vsem jasno, za kaj gre: biotska raznovrstnost in njena ohranitev sta podlaga za naše življenje.

... in bila je luč: ulične svetilke na poziv prek mobilnega telefona

Občinam se je ponudila zanimiva priložnost, kako privarčevati energijo in stroške: ulične svetilke je namreč sedaj mogoče vklapljati na poziv in to kar z mobilnega telefona. Zgled za to dajejo nemške občine v okviru projekta dial4light: zadostuje že en klic in njihove ulične svetilke se prižgejo!

Koristna izmenjava znanja o naravnih nesrečah

V času podnebnih sprememb so naravne nesreče v številnih alpskih občinah pogostejše, kot bi si občine to želele. Da bi jih bilo laže oceniti in preprečevati, bo projekt v okviru programa Alpine Space "AdaptAlp - prilagajanje podnebnim spremembam v alpskem prostoru" spodbujal izmenjavo najnovejših metod in spoznanj o preprečevanju tovrstnih nesreč.

Občine bodo lahko poglobile znanje o podnebnih spremembah

"Boj proti podnebnim spremembam je naša skupna skrb" se glasi naslov tečaja, v okviru katerega bo avstrijska Zveza za podnebje od jeseni 2010 do februarja 2011 organizirala usposabljanje občinskih pooblaščencev za varstvo podnebja.

Izmenjava med francoskimi članicami Omrežja občin "Povezanost v Alpah"

26. junija 2010 so se v francoskem kraju Monêtier les Bains srečali predstavniki francoskih članskih občin.

Filtriranje finega prahu v alpskih občinah

Zbogom, fini prah! se glasi geslo, s katerim želi naša švicarska članica Saas-Fee do leta 2011 postati prva občina v svetovnem merilu, ki ne bo več poznala finega prahu. V skladu z občinskim odločitvijo bodo zato v Saas-Feeju že septembra namestili prvih 70 filtrov, preostale pa oktobra prihodnje leto.

»Ocistimo Slovenijo v enem dnevu!«

Projekt »Ocistimo Slovenijo v enem dnevu!« je potekal po vzoru uspešne estonske cistilne akcije »Let's Do It 2008«, v katerem je 50.000 prostovoljcem uspelo v enem dnevu ocistiti estonsko naravo 10.000 ton ilegalno odvrženih odpadkov.

Prostorsko načrtovanje in podnebne spremembe

EnerPHit - novi certifikat o doseganju pasivnega standarda pri posodabljanju starih stavb

Uporaba pasivnih komponent pri posodobitvi starih stavb omogoča precejšnje izboljšave, kar zadeva udobje, gospodarnost, zmanjšanje možnosti poškodb na objektih in varstvo podnebja. Pri številnih projektih je bil dosežen tudi cilj zmanjšanja potreb po ogrevanju za okoli 90 odstotkov.

Slikovni material: Letno poročilo 2009

Južna Tirolska: deželna vlada odobrila gradnjo novih smučišč

Južnotirolska deželna vlada je prve dni junija odobrila spremembe načrta smučišč, s tem pa dala soglasje za izvedbo več spornih projektov, kot sta vzpostavitev povezave med smučiščema Helm in Rotwand v Zgornji Pustriški dolini (Hochpustertal) in projekt Ried na pogorju Plan de Corones/Kronplatz pri mestu Brunico/Bruneg.

Začetek izvajanja projektov za preprečevanje podnebnih sprememb na lokalni ravni

Program dynAlp-climate Omrežja občin "Povezanost v Alpah" zagotavlja finančno podporo v skupni višini 300.000 evrov za tiste projekte alpskih občin, ki pozitivno vplivajo na podnebje ali prispevajo k prilagajanju na posledice podnebnih sprememb.

Natečaj ECONNECT: fotografije premagujejo meje

Partnerji, ki sodelujejo pri projektu ECONNECT, vabijo vse amaterske in profesionalne fotografe, da se udeležijo natečaja, na katerem bodo lahko s svojimi fotografijami prikazali problematiko razdrobljenih habitatov v alpskem prostoru. Namen fotografskega natečaja z naslovom Fotografije premagajo meje je prikazati pomen ekoloških povezav v alpskem prostoru na značilnih fotografijah.

Obsežen projekt izgradnje sončnega parka v švicarski gorski vasi

Že pozidano pokrajino na območju švicarskege vasi St. Antönien v Prättigauu naj bi v prihodnje začeli za proizvodnjo električne energije uporabljati sončno energijo. Na protiplazne ograje, ki so jih postavili na izpostavljenem južnem pobočju Chüenihorna, ki se vzpenja nad gorsko vasjo, bodo v kratkem namestili fotonapetostne module. Sončni park se bo raztezal na 30.000 kvadratnih metrih in tako postal največji tovrstni park v Švici.

Alpsko mesto leta - pridobitev za življenjski prostor!

Vsa alpska mesta lahko že danes oddajo kandidaturo in se tako potegujejo za naziv Alpsko mesto leta 2012 ali 2013. Naziv z mednarodno veljavo vsako leto prejme eno od alpskih mest, ki se zavzema za uresničevanje Alpske konvencije v smislu trajnostnega razvoja.

Prvo središče za varstvo volkov v italijanskih Alpah

Prvo središče v Italiji, ki je posvečeno izključno volkovom, so odprli sredi junija pri kraju Entracque v Naravnem parku Primorskih Alp/Parco delle Alpi Marittime. Namen favnističnega središča je poglabljati znanje o volku in njegovem vedenju, kar naj bi pripomoglo zmanjšati napade na domače živali in omogočiti sožitje človeka in volka.

Nadaljevanje prenosa izkušenj iz Alp v Dinaride

CIPRA Slovenija je na podlagi dobrih izkušeni iz lanskega leta v letošnjem letu nadaljevala s prenosom izkušenj v dinarski prostor. Skupaj s predstavnicami zadruge Solčava, s katerimi CIPRA Slovenija že dolgo in dobro sodeluje, je obiskala občino Mojkovac. Poudarek je bil na prenosu znanja in usposobljenost partnerske države Þrne gore na lokalni in regionalni ravni s poudarkom na prenosu znanja na področju ohranjanja tradicionalnih dejavnosti v gorskih območjih.

Kjotski protokol je lahko učinkovit tudi v vsakdanjem življenju

V aglomeraciji francoskega mesta Chambéry so konec maja objavili rezultate natečaja Energijsko varčne soseske, ki je pokazal, da je brez težav mogoče v skladu s Kjotskim protokolom privarčevati osem odstotkov energije. Na natečaju Evropske unije so sodelovala številna mesta in regije iz devetih držav, med drugimi iz Nemčije, Francije in Italije.