Iskanje

Gorenjska ima prvo traso za električna vozila

Lastniki električnih vozil lahko sedaj obiščejo celotno Gorenjsko brez skrbi, da bi s praznim akumulatorjem ostali na cesti. V okviru projekta Gorenjsko EleKtrO potovanje je bilo namreč nameščenih pet polnilnic, ki zagotavljajo prvo traso za vozila na električni pogon v Sloveniji. Hkrati polnilna mesta omogočajo polnjenje tudi za električna kolesa in električne skuterje. Polnjenje bo zaenkrat brezplačno, saj država še nima urejenega zaračunavanja električne energije na polnilnih mestih.

Italijanski prvak v recikliranju odpadkov: Ponte nelle Alpi

Občina Ponte nelle Alpi v narodnem parku "Dolomiti Bellunesi" reciklira 77,8 odstotka odpadkov, zato ji je organizacija Legambiente podelila prvo nagrado za ločevanje odpadkov. Omenjena italijanska okoljevarstvena organizacija je nagradila 1.400 občin iz celotne države. Občine so s predelavo odpadkov zmanjšale njihov obseg za sedem mio. ton in prihranile 2,3 mio. emisij CO2.

Nove publikacije olajšujejo povezovanje habitatov v Alpah

V zadnjih letih je bilo za uvzpostavitev vsealpskega ekološkega omrežja veliko storjenega in tudi doseženega. Pravkar objavljeno poročilo v angleškem jeziku "Implementing a Pan-Alpine Ecological Network - A Compilation of Major Approaches, Tools and Activities" iz zbirke "BfN Skripten" nemškega Zveznega urada za varstvo narave prvič zajema različne dokumente, publikacije in poročila, ki podpirajo ustanovitev ekološkega omrežja prek celotnega alpskega loka.

Dirke Croisière Blanche v prosti naravi ne bo več!

Naslednje leto ne bo več dirke Croisière Blache v tradicionalnem smislu. Organizatorji so sklenili, da se bodo na naslednji dirki leta 2011 odpovedali vozilom s pogonom na štiri kolesa in obdržali zgolj vozila, ki bodo vozila po obstoječih cestah. Januarja 2011 bodo na dirki z novim imenom Croisière Blanche Historic dovoljena samo vozila, izdelana pred letom 1890.

Naravne nesreče ostanejo v spominu

Objavljeni so izsledki ankete o dejavnostih, ki prispevajo k temu, da naravne nesreče ostanejo v zavesti ljudi. Pokazali so, da obstajajo številni načini, kako doseči, da naravne nesreče ne bi šle v pozabo. Poplava leta 1995 v vasi Bez v francoskem Briançonnaisu je na primer prikazana na filmu.

Švicarska gorska območja gospodarsko vedno uspešnejša

Gospodarski položaj švicarskih gorskih območij se je v zadnjih letih izboljšal. To je pokazalo poročilo Švicarske delovne skupnosti za gorska območja, ki je bilo objavljeno v začetku julija. V obdobju od 2005 do 2008 se je na gorskih območjih Švice število zaposlenih povečalo za 1,9 odstotka, kar je povezano s splošnim porastom števila prebivalcev, ki pa vendarle v določenih strukturno šibkih regijah kaže trend upadanja.

Trajnostno oblikovanje gospodarstva

Kongres "Liechtenstein Congress 2010" je letos posvečen trajnostnemu razvoju in odgovornemu investiranju. Od 15. do 18. septembra 2010 si bo tako mogoče na mednarodni ravni izmenjati poglede na prihodnost globalnega gospodarstva. CIPRA in Omrežje občin Prihodnost v Alpah bosta tudi sodelovala pri programu.

Predstavitev knjige: Oblikovalci gora

Bernhard Debarbieux, profesor na ženevski univerzi v Švici, in Gilles Rudaz, raziskovalec na ameriškem Massachussetts Institute of Technology, sta napisala knjigo, ki na povsem nov način daje vpogled v to, kako so si ljudje predstavljali gore in kako so te predstave prilagajali svojim političnim ciljem.

Prva karta območij permafrosta za celotno območje Alp

Raziskovalci iz Avstrije, Italije, Švice, Francije in Nemčije bodo do leta 2011 izdelali prvo enotno karto območij permafrosta za celotni alpski lok. Karta bo omogočala boljšo presojo o pojavu morebitnih naravnih nesreč in je posebej pomembna za turizem in naraščajočo infrastrukturo na visokogorskem območju.

Projekt Leader: novo romarsko središče

V okviru triletnega projekta Leader bo gotska cerkev Sv. Leonhard v Lungauu/A spremenjena v romarsko središče. Trenutno sta načrtovani dve novi povezavi: v smeri proti jugu bo romarska pot potekala od Koroške do Višarske Matere božje v Kanalski dolini v Italiji, v smeri proti vzhodu pa se bo združila z romarsko potjo, ki vodi k baziliki Marija na Zilji.

Kratke novice Povezanost v Alpah / dynAlp-climate Št. 23 / 2010

Mreža za lisico, planiko in človeka

Sporočilo CIPRE za medije ob izidu poročila o delu za leto 2009 "Biotska raznovrstnost v Alpah"

Zakladnica idej za projekte na področju varstva podnebja - seznam ukrepov na spletu

Odslej si je mogoče inovativne ideje za izvajanje ukrepov varstva podnebja v praksi mogoče ogledati tudi na www.cipra.org/sl/cc.alps/rezultati/ (sl/de/en/fr/it), kjer lahko ob številnih ukrepih preprečevanja podnebnih sprememb in prilagajanja le-tem vsi, ki jih zanima omenjena problematika, zlasti pa občine, dobijo idejo za delovanje.

Alpske regije skupaj proti podnebnim spremembam

Jeseni 2010 se začnejo prvi projekti varstva podnebja v okviru čezmejnega programa LEADER, za katerega je dala pobudo CIPRA. Regije iz Avstrije, Nemčije, Italije, Slovenije ter posamezne regije iz Francije in Švice, ki sodelujejo v okviru programa LEADER, so se odločile, da bodo v praksi izvajale trajnostne ukrepe varstva podnebja ter si v obliki delavnic in ekskurzij med seboj izmenjevale znanje in izkušnje.

In kakšni so rezultati primerov dobre prakse?

Projekt cc.alps še vedno posveča veliko pozornost razvoju zglednih ukrepov varstva podnebja, ki so leta 2008 sodelovali na natečaju cc.alps.

Zbirka "compact" za vse!

Dosjeji, ki izhajajo v okviru projekta cc.alps (t. i. compacts), se z Alpami ne ukvarjajo le po vsebinski plati, temveč odsevajo tudi jezikovno pestrost alpskega loka.

cc.alps je prisoten povsod po Alpah

Predstavitev rezultatov, pridobljenih v okviru projekta cc.alps, in ozaveščanje posameznih ciljnih skupin se na vsealpskih prireditvah nadaljuje tudi v letu 2010.

Trezna glava v topli gredi: intervju z nagrajencem projekta cc.alps

"Trideset odstotkov uporabnikov "presedlo" na sredstva javnega prevoza!" Eno od nagrad, ki znašajo vsakokrat 10.000 evrov, je prejela Interesna skupnost bus alpin iz Švice. S projektnim vodjo IS bus alpin, Samuelom Bernhardom, se je o nagrajenem projektu pogovarjala Christine Székely iz projektne skupine cc.alps.

Povezani! Ekološki kontinuum in Econnect

CIPRA je povezovalka. Tudi na področju varstva narave. Prek meja posameznih držav povezuje uradnike, organe in znanstvenike, kot na primer v regiji Berchtesgaden-Salzburg. Pri ovirah ne obupa in se ne ustavi, podobno kot tudi živali in rastline na svojih selitvenih poteh.

Sečnja za ohranitec mokrišč

Zgodnje poletje, ura je sedem zjutraj. Sek, sek, je slišati skozi meglice, ki se dvigujejo nad bavarskim mokriščem Ödmoos. Dela so v polnem teku. Začeti je treba zgodaj, saj postane čez dan zelo vroče. Stefan dvigne sekiro in začne odstranjevati goščavo. 23-letni študent gozdarstva in prostovoljec se je odločil sodelovati pri izvajanju renaturacijskih ukrepov na tamkajšnjem območju. Mokrišča, ti raznoliki habitati, so ga prevzela že kot fantiča, danes pa ve tudi to, da pomembno prispevajo k varstvu podnebja.

Dragoceni gost v kostanjevem gozdu : Omrežje obin "Povezanost v Alpah"

Mali netopir se je zdel nekako drugačen. Nežne telesne zgradbe, rjavkaste barve, z obročkom na perutnici je čepel v kotu gnezdilnice na kostanjevem drevesu. Nicola Zambelli si je nadel rokavico in previdno potegnil za perutnico, da bi lahko preveril obroček. Njegova slutnja se je potrdila.

Odkrivanje skupnih točk

V majhni državi, kot je Lihtenštajn, se ljudje stalno srečujejo. Vsi se nekako poznajo, čeprav ne prav zares. In to se dogaja tudi na področju energijsko varčne gradnje, ali bolje rečeno, se je dogajalo, nekako do oktobra 2009. Takrat je CIPRA, ki s svojim projektom climalp po alpskih deželah širi znanje o energijsko učinkoviti gradnji in prenovi (gl. uokvirjeno besedilo), zbrala lokalno prebivalstvo.

Bolzano – vir energije

Bolzano želi do leta 2030 postati ogljično nevtralno mesto. Helmuth Moderer, bolzanski občinski svetnik, je ob tej priložnosti pojasnil, kako želi "alpsko mesto leta 2009" doseči svoh cilj.

In vendarle se premika!

Evian/F, marec 2009. Velika dvorana brez oken s hladno umetno osvetlitvijo. Edino, kar je v konferenčnem središču povezano z naravo, so čudoviti cvetlični aranžmaji, ki pa očitno ne prihajajo z območja Alp. Za dolgo mizo sedijo okoljski ministri in državni sekretarji iz vseh alpskih držav. Politiki pogodbenic Alpske konvencije (gl. uokvirjeno besedilo) so se tokrat srečali na 10. alpski konferenci.

Trajnostna dolina Rena, ki ne pozna meja: Mreža Bindingovega sklada, Schaan/FL

V dolini Alpskega Rena so se odločili, da postanejo pilotna regija na področju varstva podnebja. CIPRA jih želi na tej poti spremljati. Prvi pregled doseženih prizadevanj bo opravljen novembra 2010.

Model rasti je svoje odslužil

Etna strokovna konforenca 2009, Gamprin/FL: Rast na vse kriplje in pretege? Andreas Götz, direktor CIPRE International, o priložnostih gospodarstva v času upada rasti

CIPRA pripravija plodna tla za nove ideje na območju alp

Na letni konferenci, ki je lani septembra v Gamprinu v Lihtenštajnu potekala z naslovom Rast na vse kriplje in pretege? Alpe v iskanju sreče, je CIPRA razširila krog obravnave pomembnih tem. Tako so bile vsebine povezane z globalnimi gospodarskimi krogotoki, prav tako pa tudi z dogajanjem na regionalni ravni v Alpah. Dialog preko različnih ravni. Konference so se udeležili ljudje iz vseh alpskih držav ter jo zapustili s številnimi novimi idejami.

PER ALPES

Ali je trajnostna raba vode iluzija?

V Franciji so predstavniki politike, vodnega gospodarstva in varstva okolja podpisali sporazum o trajnostni rabi vodne energije, na podlagi katerega naj bi obstoječe elektrarne postale učinkovitejše, reke pa renaturirane.

DS alpskih dežel: resolucija proti prometu težkih tovornih vozil in za kulturni razvoj alpskega prostora

Na konferenci predsednikov vlad držav članic Delovne skupnosti alpskih dežel, ki je potekala sredi junija 2010, so se prisotni izrekli proti prometu težkih tovornjakov (gigaliner). Ob tej priložnosti so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo zakonsko prepoved prometa težkih tovornjakov na nacionalnem ozemlju in v čezmejnem prometu.