Iskanje

Nove ideje o trajnostnem razvoju občin in turizma v Nemčiji

Ob koncu projekta Oblikovati prihodnost Alp - povezovati alpske občine, ki so ga izvajali v nemškem delu "Povezanosti v Alpah", so bile 29. novembra 2010 nemške članice in tudi druge zainteresirane občine povabljene na srečanje v Alpski muzej Nemške planinske zveze v Münchnu, kjer so osrednjo pozornost namenile prihodnosti alpskih občin v času demografskih sprememb.

Zloženka o ravnanju z naravnimi nesrečami

Kar zadeva naravne nesreče, je odgovornost občin zelo velika, saj so kot primarna inštitucija pristojne za varstvo naravnih nesreč in varnost prebivalstva.

Film o modelih prihodnjega razvoja v alpskem turizmu z udeležbo Omrežja obcin

Kje in kako boste preživeli počitnice leta 2050? Trajnostno mobilno v avstrijskem kraju Werfenweng ali pa v skladu s smernicami sonaravnega razvoja v dolini Grosses Walsertal/A - o tem sta prepričana vsaj Dominik Siegrist in Claudia Pfister iz Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPR), ki sta skupaj z ekipo retororomanske televizije obiskala omenjeni alpski destinaciji in ob tem razmišljala o razvojnih možnostih, izzivih in priložnostih turistične ponudbe.

Projekt come2CoM vas lahko strokovno podpira pri prizadevanjih za varčnejšo rabo energije

Ali si v vaši občini že prizadevate v boju proti podnebnim spremembam ali to načrtujete? V tem primeru lahko izkoristite podporo projekta come2CoM, ki se izvaja v okviru programa IEE (Intelligent Energy Europe) in Konvencije županov.

Družbeni kapital kot ključni dejavnik v trajnostni družbi

Konec septembra je v Dornbirnu/A potekal 6. avstrijski vrh o Agendi 21. z naslovom Naše razkošje - trajnost in družbeni kapital. Sledil mu je Svetovni forum za družbeni kapital (Social Capital World Forum).

Biodiversity in time of climate change: management or wilderness?

Občine morajo za varstvo podnebja storiti več

ArchAlp

Bindingova nagrada 2010 za največji čezmejni naravovarstveni projekt

19. novembra so v Vaduzu v Lihtenštajnu že petindvajsetič zapored podelili Bindingove nagrade za dosežke na področju varstva narave in okolja. Nagrado je tokrat prejel European Greenbelt/Zeleni pas Evrope. Gre za največji naravovarstveni projekt na svetu, katerega namen je ohraniti večinoma naravi prepuščena območja ob nekdanji "železni zavesi", ki se je vila skozi različne evropske države. Za ohranitev dragocenih naravnih zatočišč za rastline in živali je izjemnega pomena, da se varstvo narave izvaja na čezmejni ravni.

Medijska hiša za Alpe

Alpe bodo dobile svojo večjezično medijsko platformo - pobudnik te ambiciozno zastavljene ideje je retoromanski oddelek švicarske javne radiotelevizije: infoteka Las Alps naj bi postala "kompetenčni center za alpske medije, ki bo zagotavljal informacije iz alpskega sveta in o njem." Infoteko Las Alps so javnosti predstavili sredi novembra v švicarskem Churu.

Protest proti gradnji visokonapetostnega daljnovoda Würmlach - Somplago

V soboto, 13. novembra 2010, je v Karniji/I v deželi Furlanija-Julijska krajina potekal protest, na katerem je okoli 1800 občanov in predstavnikov iz političnih krogov, ki živijo na območju prizadetih dolin in sosednje Avstrije, demonstriralo proti postavitvi visokonapetostnega daljnovoda, katerega trasa naj bi potekala med Italijo in Avstrijo. Gre za megaprojekt, ki ga načrtuje družba Alpe Adria Energia (AAE).

Naravne nesreče: nepreračunljivo tveganje za ceste in železnico?

Plazovi, drobirski tokovi in padajoče kamenje so vedno znova razlog za zapore cest in poškodovane železniške tire. Projekt PARAmount, ki poteka v okviru evropskega programa "Alpine space", bo poskušal zapolniti vrzel med družbenimi zahtevami po prometnicah in pogoji, ki jih postavlja narava.

Olimpijske igre: z narodnogospodarskega vidika nobene koristi

V Švici so ponovno začeli razpravljati o kandidaturi za zimske olimpijske igre 2022. Okoljevarstvene organizacije že opozarjajo pred ekološkimi in ekonomskimi posledicami takega projekta, na švicarskem radiu pa tudi navajajo mnenje Marca Blatterja, nekdanjega izvršilnega direktorja Swiss Olympic, ki pravi, da je zadovoljen, ker se igre leta 2006 niso odvijale v Valaisu. V Torinu so olimpijske igre imele porazen finančni učinek.

Biotska raznovrstnost v času podnebnih sprememb: upravljanje ali divjina?

Danes še ne vemo točno, kateri so konkretni učinki podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost. Verjetno bodo le-ti najbolj opazni pri obnašanju rastlin in živali v Alpah in bodo pri vsaki vrsti drugačni. Življenjski prostor rjavčka (Erebia montana) se bo, denimo, skrčil, medtem ko barjanskega jereba bolj ogroža raba tal kot pa podnebne spremembe.

Bolzansko letališče ni rentabilno

Letališče v Bolzanu je eno od 24 italijanskih letališč, ki so po mnenju raziskovalnega inštituta Nomisma, podjetja One Works in revizijskega urada KPMG nepotrebna. Že leta 2006 je Deutsche Bank izdelala študijo o sposobnosti ekonomskega preživetja manjših regionalnih letališč in prišla do podobnih rezultatov.

Nočni vlak med Parizom in Briançonom predmet žgočih polemik

Nočni vlak, ki vozi iz Pariza v Briançon, je za gospodarstvo majhnega kraja v Zahodnih Alpah zelo pomemben. Za zagotovitev njegovega trajnega obstoja je zadolženo francosko železniško podjetje SNCF, ki je v ta namen tudi prejelo sredstva.

Na Pohorju ohranjajo planje

Sredi oktobra je bila izvedena prostovoljna naravovarstvena akcija čiščenja zaraščajočih travišč na Pohorju zahodno od Rogle. S čiščenjem so udeleženci želeli izboljšati kakovost in obseg travišč - planj, izboljšati lastnosti življenjskega prostora številnim vrstam ptic, omogočiti ekstenzivno kmetijsko pridelavo na območju in ohraniti podobo krajine, ki postaja prepoznana v Slovenskem prostoru in širše.

Konferenca: demografske spremembe na območju Alp

Tema konference Alpine Space Forum, ki bo 22. in 23. februarja 2011 v Innsbrucku/A, bodo demografske spremembe na območju Alp. Alpe so namreč tista regija, ki so jih demografske spremembe še posebno prizadele, saj je poselitveni prostor omejen, številne občine pa ležijo na obrobju alpske regije.

Nova revija za arhitekturo na gorskih območjih

Oktobra je pri italijanskem Inštitutu za arhitekturo gorskih območij izšla prva številka revije ARChALP. Nova publikacija poroča o delovanju inštituta ter kulturnih vidikih in spremembah v gorski pokrajini, obenem pa želi ustvariti povezavo med teorijo in prakso alpskega prostora.

Mednarodni dan gora 2010

Mednarodni dan gora, ki je 11. decembra, bo letos posvečen manjšinam in domorodnim ljudstvom. Etnična skupina, ki je zanimiva za Alpe, so prebivalci, znani pod imenom Walser, od katerih izvira obsežno znanje o življenju na območju Alp.

MontagnaLibri išče knjige o gorah

Priprave na mednarodni sejem knjig z gorsko tematiko MontagnaLibri 2011 so že v polnem teku. Avtorji in izdajatelji lahko pošljejo svoje knjige, časopise ali študije, ki so jih objavili v letih 2007-2010.

Novo predsedstvo

Društvo Alpsko mesto leta ima novo predsedstvo. Na skupščini članov 25. septembra v Bellunu/I je bil za novega predsednika izvoljen sonthofenski župan Hubert Buhl, ki bo društvo vodil naslednji dve leti.

Konferenca: Mobilno v prihodnost!

Zadnji konec tedna v septembru je v Bellunu/I okoli sto udeležencev iz šestih alpskih držav razpravljalo o izzivih, možnostih in priložnostih za uveljavitev podnebno nevtralne mobilnosti v alpskih mestih. Skupaj s strokovnjaki in politiki so se razdelili v delovne skupine in se posvetili konceptom mobilnosti znotraj urbanih območij oziroma med mesti in podeželjem.

Bad Aussee se uči

Današnji otroci so investitorji jutrišnjega dne. V višjih razredih osnovnih šol v avstrijskem Bad Ausseeju učenci in učitelji sodelujejo z arhitekturno pisarno, skupaj raziskujejo in oblikujejo njihovo sanjsko hišo oz. energijsko učinkovito šolo. Projekt Energijsko odgovorna gradnja želi mlade "osveščati o lastni odgovornosti v procesu oblikovanja pokrajine, jim privzgojiti občutek za prostorsko situacijo in dimenzije ter pojasniti, kako pomembna je vizija prihodnjega razvoja."

Bad Reichenhall/D: terme se ogrevajo z daljinsko toploto

Bad Reichenhall je zdraviliško mesto, znano po svojih kopelih, povezanih s solnimi tretmaji, in seveda po soli. A terme in pridobivanje soli potrebujeta zelo veliko energije. Oktobra so se terme prek sistema daljinskega ogrevanja priključile na soline, kar naj bi letno prihranilo 1,3 mio. litrov kurilnega olja oz. 1400 ton CO2.

Herisau/CH: Umetnost in energijska učinkovitost

"Energijsko mesto" Herisau prispeva vsako leto 30.000 CHF za finančno pomoč investicijam, npr. uporabi sončnih kolektorjev, ki prispevajo k boljši energijski bilanci lastnikov hiš. Kot je pojasnil Hansjörg Blaser, vodja občinskega oddelka za varstvo okolja, "se približno tretjina sredstev steka v akcije, ki so namenjene širšemu prebivalstvu."

Francija poskusno uvedla organizirano skupno uporabo vozil

Na relaciji Vercors-Plateau in Grenoble se vsak dan vozi več kot 4500 osebnih vozil, najpogosteje pa sedi v vozilu ena sama oseba. Departma Isère je zato vzpostavil é.covoiturage, spletni portal skupne uporabe avtomobilov, kjer lahko stike med seboj navezujejo tako vozniki kot njihovi sopotniki, ki imajo isti cilj potovanja.

Energijska neodvisnosti Alp

Čas je za energijsko samozadostne regije - Vedno več območij se razglaša za energijske regije. Postati želijo neodvisna od uvoza energije iz fosilnih virov, energijo uporabljati varčno in učinkovito, lastne potrebe pa zadovoljiti po možnosti z obnovljivimi viri energije. Na vprašanje, kako lahko regije to dosežejo in pri tem istočasno dajejo zagon razvoju regionalnega gospodarstva, CIPRA odgovarja v novem dosjeju o energijsko samozadostnih regijah v zbirki compacts.

"Upočasnimo korak, da nas bo pamet lahko dohitela"

Pogovarjali smo se s Hermannom Knoflacherjem - V alpskem prostoru ceste kar naprej obnavljajo in gradijo, a težave, povezane s prometom, je mogoče reševati enostavneje in ceneje. Hermann Knoflacher, avstrijski prometni strokovnjak, predlaga: "Odstranimo cestišča." Z njim smo se pogovarjali o virusu, imenovanem avto, interesih bank in Alpah kot regiji, ki lahko zgledno deluje na področju trajnostne prometne politike.

Neugodna bilanca za Albertville

Kaj je ostalo od olimpijskih iger v Albertvillu 1992? Negativna stranska učinka sta izguba v višini 42,7 mio. evrov in infrastruktura, ki se bolj ali manj uporablja. Izgubo sta prevzela država in departma Savoja, prva 75 odstotkov, drugi 25 odstotkov, medtem ko Mednarodni olimpijski komite v skladu s pogodbami in dogovori ne more poslovati z izgubo, zato je prejel polovico prihodka iz sponzorskih pogodb in pravic športnih prenosov.