Iskanje

Generacija, ki šteje

Mladih doslej niso kaj dosti spraševali, kaj menijo o kakovosti življenja. Za geografa Univerze v Inomostu Larsa Kellerja je bil to zadosten razlog, da se je o tej temi začel pogovarjati z mladimi iz različnih alpskih regij in jo z njimi začel tudi poglobljeno raziskovati.

Simulacija alpske politike

Mladinski parlament Alpske konvencije dijakom in dijakinjam alpskih gimnazij odpira možnost za nabiranje prvih izkušenj pri delovanju na političnem - in to mednarodnem - prizorišču. A rezultati njihovega dela pri "pravih" politikih še vedno niso naletela na pravi odziv.

Gore - učilnica pod milim nebom

Da bi si mladi lahko znali predstavljati, kakšna prihodnost čaka gorski svet, morajo z njim najprej vzpostaviti oseben odnos. Za to pa je potrebna ozaveščenost o družbenih in tudi okoljskih povezavah. Sledi pregled dejavnosti na področju okoljskega izobraževanja v francoskih Alpah.

In vendar se je začelo premikati!

Podnebne spremembe so dejstvo. Vprašanje pa je, kako ravnamo z njimi. Program dynAlp-climate Omrežja občin "Povezanost v Alpah" je bil za številne občine začetni signal za izvajanje projektov na temo ravnanja s podnebnimi spremembami.

Pravi energijski preobrat je manjša poraba energije

V Mednarodni komisiji za varstvo Alp (CIPRA) zahtevamo uveljavitev dejanskega energijskega preobrata, kar pomeni zmanjšanje rabe energije ob nespremenjenem bivalnem ugodju. Da bi to resnično dosegli, morata postati prednostni nalogi trajnostna gradnja in učinkovita raba energije. Občutljiv alpski prostor mora ravnovesje ohraniti tudi v prihodnje. CIPRA zato poziva alpske države ter njihove okoljske ministre in ministrice, ki danes zasedajo v švicarskem Poschiavu, naj se tudi sami zavzamejo za uresničitev energijskega preobrata.

Alpe na odru št. 97 - Yes, youth can

PANet 2010 - Protected Area Networks: Result Box

Ekološki davek za kakovostno življenje

Energijski preobrat: zgolj prehod na obnovljive vire energije ne bo zadoščal. Potrebno bo zmanjšati porabo sámo, sicer bodo Alpe povsem pozidane z jezovi ter vetrnimi in fotovoltaičnimi elektrarnami. Kako to doseči, je tema aktualne razprave v Švici.

Stališča CIPRE: Torino 2006: drago plačana izkušnja, iz katere se niso nič naučili

Dediščina olimpijskih iger je za Torino hudo breme. Nerentabilno stezo za bob naj bi zato odstranili in na njenem mestu zgradili smučarsko dvorano. Ali to pomeni, da bodo šli v Torinu nad manjše zlo z večjim?

Na poti k podnebni nevtralnosti s projektom Alpstar

Kako naj Alpe postanejo podnebno nevtralne do leta 2050? Skupina partnerjev iz alpskih držav dokazuje v okviru projekta Alpstar, da je učinkovito zmanjšanje izpustov CO2 v praksi uresničljiv cilj.

Bavarska: Alpska konvencija pred sodiščem

Pred bavarskim ustavnim sodiščem teče postopek odločanja o tožbi proti določitvi zazidljivega zemljišča, v kateri se prvič zahteva upoštevanje določb Alpske konvencije. Sodba bi lahko za področje varstva Alp na Bavarskem prinesla pomembne spremembe.

Švica: Rusi gradijo luksuzno letovišče

Švicarsko Zvezno sodišče je ruskim investitorjem dovolilo gradnjo luksuznega letovišča v Valaisu. Pred tem je bilo sporno zemljišče izbrisano iz inventarja suhih travnikov, ki so nacionalnega pomena.

Zimski turizem: vizije v Savoji

V francoski občini Biot so snežne padavine vedno redkejše, smučišče pa tiči globoko v rdečih številkah. Župan namerava zato odstraniti smučarske vlečnice in začeti razvijati drugačne oblike turistične dejavnosti - zagotovo vizionarska odločitev v zahodnih Alpah.

Zastave za Alpe

Okoljevarstvena organizacija Legambiente je največjim okoljskim grešnikom v italijanskih Alpah podelila "črne zastave", zgledne pobude pa nagradila. Ena od nagrad je šla tudi v tujino.

Nova zavarovana območja v Alpah

Dolgo načrtovan in končno odobren cilj: avstrijske Alpe so dobile največji biosferni park državi. Zadovoljni so tudi v Franciji, kjer so slavnostno odprli nov regionalni naravni park.

Ogenj v Alpah 2012

V soboto, 11. 8. 2012, smo uspešno izvedli akcijo Ogenj v Alpah – 16 prostovoljcev je čez dan čistilo zarast na planini Malo polje, zvečer pa smo dogodek sklenili na Bledu s projekcijo filma Zadnji gorski kmetje v Karpatih ter debato o pomenu Alpske konvencije.

„Beljak je z nazivom pridobil zelo veliko!“

Pri odločitvi, da je leta 1997 Beljak postal prvo alpsko mesto leta, je sodeloval tudi Josef Neugebauer. Leta 2011 je bilo alpskih mest, ki jim je bil podeljen ta naziv, že občutno več, Neugebauer pa zdaj odhaja v pokoj. Z njim smo se pogovarjali o občutkih negotovosti in o tem, kateri so učinki naziva po izteku leta, v katerem je bilo mesto razglašeno za Alpsko mesto leta.

"Ne počutim se tako pomembnega!"

V Krumbachu naj bi prvotno uredili kopalni ribnik, izpeljali pa so projekt oživitve nizkih in visokih barij. Za Arnolda Hirschbühla, župana te vorarlberške občine, je sodelovanje domačih prebivalcev v procesu sprejemanja pomembnih odločitev bistvenega pomena.

Placebo ali panaceja?

O vodenju oz. governance govorijo danes vsi. Territorial, local, urban, european, global governance, v zadnjem času tudi climate governance - sodelovanje ljudi v procesih odločanja naj bi izboljšalo svet. A kaj se pravzaprav skriva za tem pojmom ter kakšne možnosti in pasti čakajo tistega, ki se bo soočil s temi procesi?

Mreženje naravnih parkov

Prebivalci Trentina stopajo na področju varstva narave na nove poti: mreža trentinskih zavarovanih območij prinaša dodano vrednost celotnemu območju od gorskih vrhov do dolin. Novi vzorci in nove oblike sodelovanja prinašajo raznovrstne rezultate.

Logarska dolina: pametno varstvo narave

Da bi ohranili izjemno kakovostno krajino, so leta 1987 v Logarski dolini ustanovili krajinski park. To pa ni odpravilo težav zaradi vse večjega in nenadzorovanega turističnega obiska.

Z učinkovitim vodenjem do energetske neodvisnosti

Le malo katera tema tako močno vpliva na vsa področja našega življenja kot varstvo podnebja. Odgovornost je pomembna predvsem tam, kjer so količine izpustov plinov na prebivalca še posebno velike, na primer v Alpah. Projekt Energetska prihodnost Vorarlberg je tako poskus, da bi se te odgovornosti začeli tudi zavedati.

Usklajeno upravljanje vodá

Voda je last vseh in nikogar. Da bi preprečili konflikte, ki nastajajo pri porazdelitvi in izkoriščanju tega naravnega vira, so se akterji v Franciji s sklenitvijo posebne pogodbe dogovorili za usklajeno delovanje. To sedaj velja tudi za Annecyjsko jezero in porečje reke Fier.

Iz središča družbe

Sodelovanje civilne družbe potrebuje korenito spremembo zornega kota: razvoj mora izhajati iz središča družbe. V procesu odločanja naj zato ne bi smela sodelovati civilna družba, temveč naj bi organi oblasti in strokovnjaki sodelovali v procesu prebivalcev. Vidike takega koncepta lepo ponazarja nastanek švicarskega parka Ela.

"Osamosvajanje politične elite je treba preprečiti!"

Razkorak med politično elito in prebivalstvom lahko pripomorejo odpraviti neposredne oblike demokracije sodelovanja prebivalcev v procesu odločanja. Wilfried Marxer je zagovornik širjenja neposredne demokracije, ki naj sega od lokalne do mednarodne ravni, ne nazadnje zaradi učinkovitega vodenja.

Varovalni gozd potrebuje sodelovanje vseh

če hočemo, da bodo gozdovi prilagojeni podnebnim spremembam in da bodo tudi v prihodnje opravljali varovalno funkcijo, jih je treba na to pripraviti. Ena od možnosti za to so t. i. forumi za gorski gozd, v okviru katerih predstavniki gozdarstva, lovstva in turizma skupaj pripravljajo ustrezne ukrepe. Tu so še medregionalni tečaji na Bavarskem in Tirolskem, ki so namenjeni poglobljeni obravnavi znanja s tega področja.

Upravljanje vasi čadrg: vse na "štuporamo"

Davno tega so se kmetje v Bohinju uprli zemljiškemu gospodu. Ta je upor zatrl, može obsodil na smrt, ženske izgnal, a jim dovolil, da s seboj vzamejo le to, kar lahko odnesejo na hrbtu. In so izbrale - svoje može in jih odnesle čez bohinjske hribe proti zahodu. Na terasi med strmimi pobočji tolminskih gora in visoko nad prepadno sotesko Tolminke je nastalo novo naselje: čadrg. Tako pripoveduje legenda.

Comité de massif: odločati in načrtovati

Na podlagi zakona o gorah iz leta 1985 je bil za vsako francosko pogorje, tako tudi za Alpe, ustanovljen odbor, ki skrbi za njegov razvoj, upravljanje in varstvo. Odbori sestojijo iz treh organov: predstavnikov lokalnih organov, predstavnikov gospodarstva in predstavnikov društev, naravnih parkov in stroke.

Pripravljeni poslušati in spoštovati

Za procese vodenja ni receptov. Posamezni primeri, okvirni pogoji in povezave med udeleženimi so preveč različni. Nekaj opornih točk, ki kažejo, kaj je pri pogajanjih o različnih interesih pomembno za dosego trajnih rezultatov, pa vendarle obstaja.

Močna in trdna mreža za Alpe

Kdor bo prebiral društvene anale CIPRE, bo hitro ugotovil, da so bili uspehi mogoči takrat, ko so se ljudje združili prek meja in si skupaj prizadevali za iste cilje. In tako je tudi danes, šest desetletij po ustanovitvi Mednarodne mreže za varstvo in trajnostni razvoj Alp (CIPRA).