Novice
Rastlinsko pestrost ogrožajo teptalniki in umetni sneg
Kot kažejo ugotovitve raziskave o vegetaciji, ki se pojavlja na dvanajstih smučiščih v kantonih Graubünden in Valais, je na švicarskih umetno zasneženih smučiščih 11 odstotkov manj rastlinskih vrst kot na traviščih v njihovi neposredni okolici.
Novosti pri raziskovanju Alp
Trenutno stanje v raziskovanju Alp v Švici na področju okolja in trajnostnega razvoja bo osrednja tema simpozija "Phil.Alp", ki bo 9. in 10. junija 2005 v Alpskem muzeju v Bernu.
Program usposabljanja lokalnih akterjev za trajnostni razvoj
Centre International de Formation des Acteurs Locaux (CIFAL) v francoskem kraju Divonne ponuja v francosko-švicarski obmejni regiji obsežen program seminarjev za krajevne nosilce odločitev, ki bi se želeli dopolnilno izobraževati na področju trajnostnega razvoja.
Prebili železniški predor pod Lötschbergom
Graditeljem je 28. aprila uspelo prebiti cev skoraj 35 kilometrov dolgega železniškega predora pod Lötschbergom v švicarskih Alpah.
Bodo tropski sadeži in kaviar iz švicarske doline Kandertal kmalu postali resničnost?
V dolini Kandertal v švicarski pokrajini Berner Oberland pripravljajo projekt "Tropska hiša z akvakulturo Frutigen", s katerim želijo uvesti pridelavo tropskega sadja in gojenje toplovodnih rib. Projekt predvideva tudi izrabo tople vode iz železniškega predora, ki se gradi pod Lötschbergom in je del nove železniške transverzale (Neat): ob severnem portalu predora v bližini vasi Frutigen namreč vsako sekundo priteče 150-200 litrov tople vode s temperaturo 18-22 stopinj Celzija.
Življenjski prostor v Švici je za medvede dovolj velik
Kot je razvidno iz raziskave, ki je nastala po naročilu WWF in obravnava morebitne habitate in selitvene poti rjavih medvedov na območju švicarskih Alp, so v južnem, severnem in osrednjem delu švicarskih Alp razmere za vrnitev medveda ustrezne.
Konferenca o priložnostih in ovirah v razvoju evropskega podeželja
Od 12. do 16. junija 2005 bo v švicarskem mestu Sion potekala mednarodna konferenca z naslovom "Diverziteta, identiteta in kvaliteta - aduti podeželja".
Poziv k uresničevanju zasnove za prihodnji razvoj Alpskega Rena
Ob letošnjem svetovnem dnevu voda so področne okoljske organizacije v Graubündnu, Lihtenštajnu, St. Gallnu in Vorarlbergu pozvale k uresničevanju koncepta prihodnjega razvoja Alpskega Rena, ki sta ga pred kratkim sprejeli Mednarodna vladna komisija za Ren (IRKA) in Mednarodna regulacija Rena (IRR).
Švica: varstveno območje za brkatega sera v Valaisu
Zdi se, da namera par brkatih serov gnezditi na območju kantona Valais. Da bi bile možnosti, da bi se v Švici po skoraj sto letih ponovno izvalili mladi brkati seri, še večje, je kantonalni državni svet v začetku tega leta v Spodnjem Valaisu določil posebno območje večje površine in ga namenil zaščiti te vrste ptice.
CIPRA-Švica: za okoljsko in socialno sprejemljivejši razvoj v Alpah
CIPRA-Švica združuje pod eno streho široko paleto različnih vsebinskih področij in strokovnega znanja. Njene dejavnosti segajo od obveščanja o temah, povezanih z Alpami, in usklajevanja interdisciplinarnih vprašanj alpske politike pa vse do organizacije konferenc in izvajanja projektov.
Za gradnjo smučišč v visokogorju krive podnebne spremembe?
Od leta 1996 so si upravljavci žičnic in regionalni predstavniki prizadevali zgraditi smučišče na planini Lauchernalp v dolini Lötschental v švicarskem kantonu Valais.
Švica: nov model financiranja žičnic
Smučarsko območje "Weisse Arena" v Graubündnu je za svoje infratrukturne projekte izbralo nov način financiranja.
Meja rastišč bele omele sedaj v višjih legah
Znanstveniki Švicarskega inštituta za raziskovanje gozda, snega in krajine so našli primerke bele omele vse do 1500 m nadmorske višine.
Chur ne bo alpsko mesto leta 2007
Sredi februarja je mestni svet občine Chur sklenil, da naziva "Alpsko mesto leta 2007" ne bo sprejel.
Nova mokrišča mednarodnega pomena
Ob svetovnem dnevu mokrišč 2. februarja 2005 je bilo na seznam tako imenovanih ramsarskih lokalitet oz. območij uvrščenih pet novih mokrišč mednarodnega pomena v avstrijskih in švicarskih Alpah.
Rezultati raziskave o ekonomskem pomenu krajine
olikšna je denarna vrednost alpske krajine z vidika prebivalcev in turistov, je vprašanje, ki so si ga zastavili znanstveniki v okviru švicarskega raziskovalnega programa NFP48 "Krajine in življenjski prostori Alp".
Nova publikacija o taksi za težka tovorna vozila v Švici
V Švici že štiri leta pobirajo takso za težka tovorna vozila (LSVA), katere namen je preprečiti napovedano rast prometa težkih tovornih vozil na švicarskih tranzitnih cestah ter le-tega preusmeriti na železnico.
Manj kemije v Bodenskem jezeru
V Bodenskem jezeru je tako malo fosforja kot ga ni bilo že 50 let. To potrjuje pred kratkim objavljeno poročilo 2004 o limnološkem stanju Bodenskega jezera Mednarodne komisije za zaščito voda o kakovosti vode v Bodenskem jezeru.
Ljudska pobuda "Živa voda": Renaturacija rek in potokov
Švicarsko ribiško društvo (Der Schweizerische Fischereiverband - SFV) je sprožilo ljudsko pobudo za ustanovitev sklada za renaturacijo rek in potokov. Do 4. julija 2005 lahko državljanke in državljani glasujejo.
Swiss Mountain Water Award 2005
Vladna konferenca švicarskih gorskih kantonov (RKGK) je razpisala nagrado "Swiss Mountain Water Award" v vrednosti 50.000 CHF. Namen natečaja, na katerem lahko s svojimi projekti sodelujejo vsi posamezniki in vse inštitucije iz Švice in tujine,
Letna konferenca CIPRE o mestih alpskega prostora
Letna konferenca CIPRE bo prihodnje leto potekala od 22. do 24. septembra v švicarskem mestu Brig, osrednja tema pa bodo alpska mesta in njihova vloga akterjev trajnostnega razvoja. Konferenca se bo osredotočila na dva vidika: 1. na organizacijo, oblikovanje in poglabljanje odnosov med alpskimi mesti in njihovim okoljem, 2. na povezovanje v mreže, povezave, krepitev sodelovanja in sinergije med alpskimi mesti zaradi učinkovite umestitve v evropski konkurenci za pridobitev najboljše gospodarske lokacije.
Švica: preusmerjanje tovornega prometa na železnico napreduje le počasi
Novo poročilo o izvajanju procesa preusmerjanja prometa s cest na železnico, ki so ga pripravili v švicarskem Zveznem uradu za promet (UVEK), ni prav nič "pomirjujoče". Število tovornih vozil, ki prečkajo Alpe, naj bi se sicer predvidoma tudi v letu 2004 zmanjšalo na 1,3 mio. voženj, vendar pa je to še zelo daleč od cilja, ki do leta 2009 predvideva 650.000 voženj letno.
Negativni vplivi nihanja gladine vode na ekologijo tekočih voda
WWF Švica in Švicarska ribiška zveza (SFV) sta javnost pred kratkim opozorila na negativne vplive umetnih nihanj vodne gladine, ki so posledica obratovanja hidroelektrarn.
Taljenje ledenikov hitreje, kot je bilo pričakovano
Kot je razvidno iz nove raziskave züriške univerze, v kateri je bila na podlagi satelitskih slik analizirala velikost površine 930 ledenikov, so švicarski ledeniki v obdobju od 1985 in 2000 izgubili 18 % površine. Za primerjavo: obseg ledenikov se je od 1973 do 1985 zmanjšal le za odstotek. Približen izračun v celotnem alpskem prostoru je pokazal celo 22-odstotno izgubo v letih med 1985 in 2000, kar pomeni, da je krčenje ledenikov že danes doseglo razsežnosti, ki so jih pričakovali šele čez dvajset let.
Orkan Lothar ni povzročil ekološke
Škoda, ki jo povzročajo viharji, dolgoročno ne ogroža ohranjanja švicarskega gozda, temveč prispeva k obnovi gozdov in spodbuja vrstno pestrost, ugotavlja raziskava švicarskega Zveznega urada za okolje, gozd in krajino (BUWAL) o posledicah delovanja viharja Lothar, ki je 26. decembra 1999 prizadel Švico in sosednje države. Vihar ni imel katastrofalnih posledic niti z ekološkega niti z narodnogospodarskega vidika.
Nova karta potresne ogroženosti v Švici: za kanton Valais obstaja večja
Nova karta potresne ogroženosti Švicarske seizmološke službe (SED) uvršča Spodnji Valais v nekoliko bolj potresno ogrožena območja, kot so strokovnjaki domnevali doslej. Območju, za katero velja najvišja stopnja potresne ogroženosti v državi, to pa je Zgornji Valais, se je sedaj pridružil še spodnji del kantona.
Certifikacijski sistem za trajnostno upravljanje hotelov
Švicarski hoteli, ki se odlikujejo po izrednem trajnostnem in socialnem menedžmentu, lahko opravijo postopek certifikacije in pridobijo t.i. kozorogov znak (Steinbock-Label), ki ga podeljuje Društvo za ekonomijo, ekologijo in družbo.
Švica: Almagellska dolina postala zavarovano
S pogodbo, ki so jo podpisali naravovarstvena organizacija Pro Natura, občina Saas-Almagell in podjetje Sportbahnen, je Almagellska dolina postala zavarovano območje.
Nova publikacija o biotski raznovrstnosti
Kot se glasi sklepna ugotovitev publikacije "Biotska raznovrstnost v Švici", ki jo je pred kratkim izdal Forum za biotsko raznovrstnost v Švici (Forum Biodiversität Schweiz), sta genetska in vrstna pestrost na območju Švice bolj ogroženi kot v večini drugih evropskih držav.
Svoboden kot ptica?
Vedno več ptic selivk postaja na svoji poti proti jugu žrtev svetlobnih razmer v nočnem času. Zaprt megleni pokrov, ki sredi oktobra prevladuje na širšem delu Švice, pticam onemogoča orientacijo in lahko ponoči v kombinaciji z razsvetljenimi naselji povzroči njihovo smrt.