Novice
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja. Preberi več
Resolucija o splošni prepovedi nocnih voženj za tovorna vozila na obmocju Alp
CIPRA International je pozvala Evropsko unijo in vlade alpskih držav, da uvedejo splošno prepoved nocnih voženj za tovornjake na obmocju Alp, in podprla ustrezne dejavnosti okoljskih organizacij in državljanskih pobud. Zahteva ustreza cilju Alpske konvencije, da se obremenitve okolja zaradi prometa zmanjšajo na znosno mero. Doslej se je cestni promet stalno poveceval, okoljske razmere in kakovost življenja vzdolž poglavitnih prometnih osi pa slabšale. V Švici velja prepoved nocnih voženj za tovorna vozila že od leta 1934 dalje in pokazalo se je, da so se lahko temu brez vecjih težav prilagodili tako industrija kot prevozniki. Preberi več
Resolucija o splošni prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na obmocju Alp
CIPRA International poziva alpske države in njihove organe oblasti, naj ukrenejo vse potrebno za uvedbo splošne prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na celotnem obmocju Alp. To bi zmanjšalo emisije hrupa, ki jih povzrocajo helikopterski poleti, in preprecilo hude posledice, ki ga ima hrup za divjad. Preberi več
Resolucija o uresnicevanju protokola o prometu
Cilj Alpske konvencije je "zmanjšati obremenitve in nevarnosti v prometu cez Alpe in znotraj njih do mere, ki je znosna cloveku, živalim, rastlinam in njihovim življenjskim prostorom". CIPRA zato od vseh pogodbenic pricakuje, da bodo prometni protokol ratificirale v najkrajšem casu in ga takoj tudi zacele izvajati v praksi. Prav tako zahteva, da se vzdolž prometnic višjega razreda na obmocju Alp in tranzitnih poti skozi Alpe uvedejo ustrezni ukrepi za zmanjševanje obremenitev prebivalcev s hrupom in škodljivimi snovmi. Poleg tega je treba zagotoviti prednostni položaj železnice in ga dosledno uveljavljati ter uvesti instrumente za uresnicevanje realnih stroškov v cestnem prometu. Pogodbenice so v resoluciji pozvane, da navedene ukrepe sprejmejo skupaj in skladno s smernicami za enotno in usklajeno ravnanje, ki jih predvideva prometni protokol. Pogodbenice morajo redno in skupaj spremljati in nadzorovati ucinkovitost in uspešnost sprejetih ukrepov. Preberi več
Resolucija CIPRE ob svetovnem prvenstvu v alpskem smucanju l. 2005 v dolini Valtellina/Veltlin
Ob svetovnem prvenstvu v alpskem smucanju v dolini Valtellina/Veltlin leta 2005 interesi okolja niso bili upoštevani v zadostni meri. Prihajalo je do škodljivih posegov na obmocju narodnega parka Stelvio/Stilfserjoch. CIPRA International je zato podala zahtevo, da se ne sme vec prirejati tovrstnih športnih prireditev, ki v alpskem prostoru povzrocajo tako usodne obremenitve za okolje, prav tako pa je od Mednarodne smucarske zveze (Fédération Internationale de Ski - FIS) zahtevala, da pri izbiri kandidature spoštuje okoljevarstvena merila in da se na tekmovanjih uporabljajo že obstojece smucarske proge in smucarska infrastruktura. Preberi več
Protokol o izvajanju Alpske konvencije na podrocju voda: predlog CIPRE International
CIPRA International je pripravila predlog besedila za protokol o izvajanju Alpske konvencije na podrocju voda. Cilji protokola so varstvo in ohranjanje ter trajnostna raba vodnih virov, vodnih sistemov in vodnih ekosistemov na obmocju uporabe Alpske konvencije. S predlogom se CIPRA sklicuje na splošni javni interes glede ohranjanja vodnih virov in ekološke funkcionalnosti vodotokov in na dejstvo, da je voda podedovana dobrina, ki jo je treba varovati. CIPRA je prepricana, da je ekološko naravnan vodni režim velikega pomena za trajnostno varstvo pred visokimi vodami. Preberi več
Nemško predsedovanje Alpski konferenci: program dela v letih 2003 in 2004
Nemško predsedstvo Alpske konvencije je program izvajanja Alpske konvencije predstavilo v desetih tockah. Na ravni vodenja je to ucinkovito delovanje Stalnega sekretariata, delo Odbora za preverjanje in izdelava sistema kazalcev, na podlagi katerih se ucinkoviteje ugotavljajo uspešnost izvajanja in potrebe po ukrepanju. Poleg tega je bila ena od nalog izdelava vecletnega programa dela, sledila sta spodbujanje zahteve po podpisu in ratifikaciji prometnega protokola v prihodnje in sprejem konkretnih ukrepov za preusmeritev cestnega prometa na železnico. Na podrocju naravnih nesrec je bila izražena zahteva po intenziviranju konkretnega sodelovanja, zahteva je bila izražena po spodbujanju trajnostnih zasnov v turizmu in nadaljnje poglabljanje sodelovanja v zvezi z zavarovanimi obmocji. V procesu "od spodaj navzgor" (bottom-up process) bo na podrocju prebivalstva in kulture treba ustvariti soglasje o tem, kateri vidiki so predmet specificnega instrumenta Alpske konvencije. Ne nazadnje pa je bilo navedeno tudi intenziviranje povezovanja Alpske konvencije z drugimi gorskimi regijami. Preberi več
Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah, Chambéry 2002
Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah poudarja pomen tamkajšnjih biotskih in geoloških virov ter vodnih zalog, obenem pa tudi nujnost prilagojenih razvojnih in varstvenih ukrepov ter regionalnega sodelovanja. Zavarovana obmocja so lahko eksperimentalno polje za razvoj varstvenih ukrepov. Za obdobje 2003-2005 so bili predlagani konkretni ukrepi: na vsakem od gorskih obmocij v Evropi se ustanovi odbor za sodelovanje s predstavniki vladnih in nevladnih organizacij. Njihova naloga je javnost obvešcati prek modelov izvajanja varstva narave in izboljšati upravljanje zavarovanih obmocij in trajnostni razvoj s prenosom znanja z raziskovalnega podrocja k prebivalstvu. Nadaljnji pomembni dejavniki so spodbujanje nastajanja partnerstev, mrež in skupnih projektov ter razvoj strategij za vkljucevanje prebivalcev. Preberi več
Resolucija Omrežja obcin "Povezanost v Alpah" o Alpah za 7. alpsko konferenco
Omrežje obcin "Povezanost v Alpah" je pozvalo okoljske ministrice in ministre alpskih držav in EU, da na konferenci v Meranu poskrbijo, da bodo vse pogodbenice takoj ratificirale vse izvedbene protokole Alpske konvencije. Poleg tega je zahtevalo ustanovitev Stalnega sekretariata Alpske konvencije. Alpske obcine, ki so že zacele izvajati Alpsko konvencijo, so od pogodbenic Alpske konvencije zahtevale, da zacnejo takoj izvajati protokole tako, da podprejo razlicne projekte mestu samem in v mednarodnem povezovanju. Preberi več
Friends-of-Nature Wildhaus Declaration: tourism and sustainability in the 21st century
Tourism needs an intact natural environment, a vibrant cultural life, and a fair partnership between visitors and visited. As an economic sector, tourism is directly dependent on sustainability. The Declaration calls upon the tourism industry, the tourism regions, governments and individual tourists to curb the consumption of natural resources and reduce the burden of traffic caused by tourism traffic. It also calls on tourism to contribute towards eliminating poverty and to implement a sustainable destination and transport policy for the environment. Preberi več
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO. Preberi več
CIPRA predstavila memorandum o razvoju Alp v prihodnje
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je svoje politične zahteve za prihodnji razvoj alpskega prostora predstavila v obliki t.i. Schaanskega memoranduma. Zahteve izhajajo iz rezultatov projekta "Prihodnost v Alpah". Preberi več
EU opazuje alpski tranzitni promet
Sredi marca je začela delovati nova služba EU, ki bo opazovala odvijanje tranzitnega prometa prek Alp in bo vsestransko nadzorovala tako tranzitni promet po cesti in železnici kot tudi izvajanje kombiniranega prometa. Vzpostavitev opazovalne službe je predvidena v okviru sporazuma o urejanju kopenskega prometa med EU in Švico. Preberi več
Giralpeggi - projekt turističnega razvoja na planinah
Namen projekta Giralpeggi, ki ga Italija in Švica izvajata v okviru pobude Interreg III A, je spodbuditi turistični pomen planinskega pašništva, kar naj bi dosegli z različnimi pobudami, namenjenimi tako planšarjem kot turistom. Preberi več
Potujoča cesta: izboljšave so možne
Kot ugotavljajo najnovejše raziskave švicarskega Zveznega urada za promet (BAV), lahko Švica učinkovitost sistema spremljanega kombiniranega transporta (ROLA) še izboljša z vsakournimi odhodi ali krajšim voznim časom. Rezultati raziskave bodo upoštevani tudi v zakonodajnem predlogu, ki ureja področje tovornega prometa. Preberi več
V plamenih na stotine hektarov gozda v Italiji
V Italiji so se pred kratkim morali spopasti z obsežnimi gozdnimi požari, ki so zajeli večji del zahodnih italijanskih Alp. Najpogosteje so požari prizadeli piemontske in ligurijske gozdove. ker je letošnji zimi skorajda brez padavin sledilo še pomanjkanje pomladanskih padavin, je tako zgorelo precejšnje število hektarjev pinijevega in kostanjevega gozda ter pašnikov v dolinah Val Susa, Val Varaita, Valle Po in Valle Cannobina, a tudi v notranjosti Ligurije. Preberi več
Fête de la nature - praznik narave v Franciji
19. in 20. maja 2007 bodo v Franciji prvič praznovali praznik narave (Fête de la nature). Številne okoljske organizacije so se na pobudo francoskega odbora v Svetovni zvezi za varstvo narave (IUCN) in revije o naravi in potovanjih "Terre Sauvage" odločile, da bodo skupaj organizirale omenjeni praznik, saj želijo na ta način okrepiti povezanost prebivalcev z naravo. Preberi več
Po novih poteh za pohodnike in z njimi
"Best of Wandern" se imenuje mednarodna organizacija, ki združuje osem pohodniških regij, da bi pod skupnim imenom dosegle višje število gostov in z njimi še bolj utrdile dosedanje povezave. Preberi več
Deset let Omrežja občin "Povezanost v Alpah"
V letu 2007 praznuje Omrežje občin "Povezanost v Alpah" desetletnico svojega obstoja in delovanja. Septembra 1997 je 27 občin iz sedmih alpskih držav v Bovcu ustanovilo mrežo alpskih občin, razlog za to pa je bila želja skupaj premagati nacionalne in jezikovne meje in Alpsko konvencijo uresničevati na lokalni ravni. Preberi več
Pri urejanju prostora premalo sodelovanja
V bavarskem Pidingu (Berchtesgadner Land) gradijo novo trgovsko središče "Factory Outlet", ki bo imela več kot 8.000 m² prodajne površine. Izdajo dovoljenja za izvedbo tovrstnih obsežnih projektov na področju maloprodaje, za katero je pristojno bavarsko ministrstvo za gospodarstvo, omogočajo novi izjemni predpisi v Deželnem razvojnem programu 2006. Preberi več
Prostovoljno delo za volkove in ovce
Francoska organizacija "A Pas de Loup" si že osem let prizadeva poiskati ustrezno "kreativno" rešitev za konflikte, ki nastajajo med ovčarji in volkom. Preberi več
Milijoni za predor Tenda
V Parizu so se zaradi razširitve cestnega predora Tenda med Francijo in Italijo srečali odgovorni predstavniki obeh držav in s sklenitvijo posebnega sporazuma natančneje opredelili postopek gradnje. Preberi več
Avstrija: nagrada za učinkovitejšo mobilnost v mestih in na podeželju
Zmanjšanje prometa in krepitev regionalnega razvoja je mogoče doseči le z optimalno zasnovanim in trajnostnim prostorskim planiranjem. Preberi več
Taleči se ledeniki in nove oblike sodelovanja
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je nedavno organizirala dve večji konferenci: o podnebnih spremembah ter o odnosu med alpskimi mesti in njihovimi okoliškimi regijami. CIPRA je sedaj prispevke in zbrane rezultate izdala v dveh lepo oblikovanih publikacijah. Preberi več
Pomanjkanje vode ima daljnosežne posledice
Povečanje nočitvenih zmogljivosti v francoskem turističnem kraju Flaine in s tem povezana širitev oskrbe s pitno vodo je podjetje, ki upravlja s tamkajšnjimi smučišči, prisilila v ukrepanje: jezero Vernant, iz katerega so doslej pokrivali tudi potrebe po vodi za proizvodnjo umetnega snega, bodo v prihodnje uporabljali izključno za oskrbo s pitno vodo. Preberi več
Sodelovanje med regijami na območju pogorja Gotthard
Štirje švicarski kantoni - Graubünden, Ticino, Uri in Valais - so skupaj pripravili projekt za spodbujanje gospodarstva in turizma v strukturno šibki regiji Gotthard in ga poimenovali "Osrčje Alp sredi Evrope". S projektom nameravajo območje razvijati v skladu s trajnostnimi načeli in ga okrepiti kot atraktivno alpsko kulturno krajino in turistično regijo. Preberi več
Predhodni projekt za železniško progo na odseku Evian - St-Gingolph
Ker naj bi opuščena 18-kilometrska železniška proga med francoskim krajem Evian in švicarsko občino St-Gingolph vzdolž južne obale Ženevskega jezera kmalu začela ponovno obratovati, so francoska regija Rona-Alpe in švicarska kantona Valais in Ženeva javnosti predstavili predhodni projekt, katerega cilj je raba prostora v turistične namene od leta 2010 dalje in ureditev prometa po voznem redu v obdobju 2013-2015. Preberi več
Bodo v narodnem parku Stelvio/Stilfser Joch vladali smučarji?
Lokalne oblasti v zgornjem delu doline Valtellina/Veltlin nameravajo na območju narodnega parka Stelvio/Stilfser Joch razširiti obstoječa smučišča, zato so zahtevale sklic sveta narodnega parka, da bi izrekel svoje stališče glede te problematike. Preberi več
Iščeta se alpski mesti leta 2009 in 2010
Društvo " Alpsko mesto leta" je vsa alpska mesta povabilo, da do 28. septembra 2007 oddajo kandidaturo za pridobitev naziva "Alpsko mesto leta 2009" ali " Alpsko mesto leta 2010". Preberi več
Berner Oberland: podnebne spremembe kot priložnosti in tveganja
Ker so v Interesni skupnosti, v kateri so se povezali turistični kraji regije Berner Oberland, želeli priložnosti in tveganja, ki jih prinašajo podnebne spremembe, prikazati z znanstvenega vidika, so spomladi 2006 Inštitut za raziskovanje prostega časa in turizem na Univerzi v Bernu pooblastili za pripravo osnovnih informacij, ki so sedaj objavljene v publikaciji "Podnebne spremembe in turizem do leta 2030". Preberi več
