Novice

maPZS: za odgovoren izlet v gorski svet

Zaradi vedno večjega obiska gora so pogostejše nesreče v gorah. Zaradi pogostejših ujm in množičnega obiska gora, pa je zahtevnejše tudi zagotavljanje varne in urejene planinske infrastrukture. Preberi več

»Koliko nas je?« - pilotno štetje obiska v gorah

Gore so izjemno občutljiv ekosistem. V slovenskih gorskih turističnih občinah beležimo porast števila obiskovalcev. Zaradi vedno večjega obiska gora so pogostejše nesreče v gorah, zahtevnejše je tudi zagotavljanje varne in urejene planinske infrastrukture, oteženo pa je tudi ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Za zasnovo smotrnih ukrepov za učinkovito razpršitev in pravočasno preusmerjanje tokov planincev, potrebujemo podatke o obisku gora. Preberi več

Zmaga najboljše ideje

Otroški vrtec, jasli, oskrbovana stanovanja, ordinacija, vaška trgovina, družinska kavarna – vse to je del zgodbe, v kateri so v nemški občini Schwabsoien v okviru urbanističnega natečaja zasnovali oživitev zapuščene stavbe v središču kraja, v kateri je bilo včasih gostišče. Preberi več

Prazna stanovanja naj postanejo vidna

Južnotirolska platforma Plattform Land / Piattaforma per il rurale opozarja na problematiko praznih stanovanj v pilotnih občinah in obenem kaže, kakšna je lahko koristna uporaba tovrstnih stanovanjskih nepremičnin. Preberi več

Ustavimo gradnjo stanovanj za sekundarno rabo!

Zaradi civilne pobude Dovolj je nebrzdane gradnje sekundarnih stanovanj! so v Švici dopolnili ustavo in vanjo zapisali, da je delež sekundarnih stanovanj v občinah omejen. Namen pobude je bil zaustavitev širjenja urbanih območij. Preberi več

Skupnostna ekološka območja

Svobodna mestna četrt Lentillières v Dijonu/F je z uvedbo skupnostnega ekološkega območja (zone d’écologie communale – ZEC) odkrila pravno sredstvo, na podlagi katerega je mogoče izvesti legalizacijo zasedenih zemljišč, s tem pa preprečiti njihovo pozidavo. Preberi več

Raba tal naj bo manjša

V občini Puy-Saint-André v francoskih Alpah so z odvzemom zemljišč, ki niso imela lastnika, uspeli zmanjšati površino zazidljivih zemljišč, ohraniti nepozidana tla z izvedbo skupnostnih stanovanjskih projektov in s pomočjo pašne skupnosti spodbuditi oskrbo prebivalcev z lokalnimi živili. Preberi več

Zožitev cestnih površin

Na avstrijskem Koroškem stavijo na rekultivacijo tal: s postopnim ožanjem prometnih površin želijo pridobiti prostor za zasaditev zelenih pasov in ureditev kolesarskih poti vzdolž magistralnih cest. Preberi več

Prenova namesto pozidave

V avstrijski občini Zwischenwasser, ki leži na obrobju Renske doline, so se namesto za pozidavo odločili za prenovo – ta poteka na najvišji arhitekturni ravni. Preberi več

Alpe – vse bolj zelene in toplejše

Z doslednim varstvom podnebja na globalni ravni bi se naraščajoče temperature v Alpah lahko stabilizirale do leta 2100, od tega pa je odvisna tudi ohranitev alpske flore. To dokazujeta aktualni študiji o podnebju in rastlinstvu v Alpah. Preberi več

Rešimo neokrnjeno naravo pred lovkami smučarskega turizma

Območje Vallone delle Cime Bianche v dolini Aoste/I, ki je del naravovarstvenega omrežja Natura 2000, ogroža načrtovana vzpostavitev povezave med smučiščema Monterosa v Italiji in Zermatt – Cervinia v Švici. Lokalni odbor, ki izvaja pritisk na lokalno politiko, zdaj potrebuje podporo, da bi uspel ohraniti eno zadnjih neokrnjenih dolin v alpskem prostoru. Preberi več

Evropski vodni grad se maje

Podnebne spremembe ogrožajo sicer z vodo bogato alpsko regijo. Sušni pojavi, kot sta bili lanska zima in letošnja pomlad, so vse pogostejši, kar ima daljnosežne posledice za naravo in družbo. Preberi več

Ponoven boj za prehod na železnico

Direktiva EU za ciljno usmerjeno spodbujanje kombiniranega tovornega prometa bo revidirana. Obstaja pa nevarnost, da bo okrenjena v korist cestnega prometa, kar bi imelo resne posledice za železniški tovorni promet in okolje, bilo pa bi tudi v nasprotju z Alpsko konvencijo. Preberi več

Razprava mladih o rabi tal v dolini Val di Susa/I

Zaradi pomanjkanja zemljišč v italijanski dolini Val di Susa prihaja pri njihovi rabi do konfliktov med lokalnim prebivalstvom in italijansko vlado, ki želi na tem območju uresničiti mednarodni projekt gradnje hitre železnice. – V Val di Susi se je konec maja srečalo devet mladih iz vseh alpskih držav in v okviru projekta Re.sources skupaj z Mladinskim svetom CIPRE razpravljalo prav o problematiki rabe tal. Preberi več

Stališče: Podnebni test za žičniške naprave

Južna Tirolska je s 360 žičniškimi napravami ena od držav z največjo gostoto žičniških sistemov. Večina teh naprav se uporablja v turizmu za prevoz oseb do izhodišč za pohodniške poti in turnosmučarske ture v visokogorskem svetu. Žičnice veljajo za svetilnike varstva podnebja ter trajnostne in družbeno sprejemljive mobilnosti. Pa vendar teh pogojev vsi projekti ne izpolnjujejo, opozarja Josef Oberhofer, novi predsednik CIPRE Južna Tirolska. Preberi več

Želeli smo to, kar danes želite vi!

Kako ljudje različnih generacij razmišljajo o sedanjosti in prihodnosti Alp? Kaj jih pri tem povezuje, kaj razdvaja? Kako najti skupno pot? – Sofia Farina in Stefan Witty v medgeneracijskem dialogu. Preberi več

Pravica do nedotakljivosti Alp

Alpska konvencija je tri desetletja po podpisu glede na sodobne izzive, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, pomembnejša kot kdaj koli prej. Paul Kuncio pojasnjuje, katere ovire bo treba premagati, da bi vizijo in potenciale tega pomembnega sporazuma lahko uresničili v celoti. Preberi več

Pritisk na Alpe še nikoli ni bil tako velik

Marjeta Keršič-Svetel je ljubiteljica hribov in narave, velika poznavalka Alp, zavarovanih območij, strokovnjakinja strateškega komuniciranja, dolgoletna sodelavka in nekdanja podpredsednica CIPRE. Z njo smo se pogovarjali o pionirstvu, težavah Alp – in njihovi prihodnosti. Preberi več

Iz krize še močnejša

Sredi sedemdesetih let je CIPRA skoraj prenehala obstajati, a se je v letih, ki so sledila, preobrazila v profesionalno organizacijo in se uveljavila na celotnem alpskem območju. Svoj sedež ima od leta 1990 v Lihtenštajnu, »najbolj« alpski državi. Svoj pogled nazaj nam ponuja Mario Broggi, ki je CIPRI predsedoval v letih 1983–1992 in tudi sicer redno spremlja njeno zdaj že skoraj petdesetletno delovanje. Preberi več

»Ledeniška gospodična« in ustanoviteljica

Edith Ebers je pred uničenjem rešila naravni spomenik na alpski cesti v Nemčiji, v petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ena od soustanoviteljev CIPRE. Dejavnosti in prizadevanja te visoko nadarjene geologinje in doktorice znanosti so bila dolgo spregledana. Preberi več

Razumevanje podnebne krize skozi igro

Vsi, ki želijo aktivno sodelovati na področju varstva podnebja, se lahko v okviru projekta CIPRE Alpine Climate Action usposobijo za moderatorje in moderatorke na delavnici Climate Fresk, in sicer 30. junija na spletu ter 7. in 8. julija na zaključnem srečanju v Innsbrucku/A. Preberi več