Novice

Alpske regije skupaj proti podnebnim spremembam

Jeseni 2010 se začnejo prvi projekti varstva podnebja v okviru čezmejnega programa LEADER, za katerega je dala pobudo CIPRA. Regije iz Avstrije, Nemčije, Italije, Slovenije ter posamezne regije iz Francije in Švice, ki sodelujejo v okviru programa LEADER, so se odločile, da bodo v praksi izvajale trajnostne ukrepe varstva podnebja ter si v obliki delavnic in ekskurzij med seboj izmenjevale znanje in izkušnje. Preberi več

Zbirka "compact" za vse!

Dosjeji, ki izhajajo v okviru projekta cc.alps (t. i. compacts), se z Alpami ne ukvarjajo le po vsebinski plati, temveč odsevajo tudi jezikovno pestrost alpskega loka. Preberi več

Trezna glava v topli gredi: intervju z nagrajencem projekta cc.alps

"Trideset odstotkov uporabnikov "presedlo" na sredstva javnega prevoza!" Eno od nagrad, ki znašajo vsakokrat 10.000 evrov, je prejela Interesna skupnost bus alpin iz Švice. S projektnim vodjo IS bus alpin, Samuelom Bernhardom, se je o nagrajenem projektu pogovarjala Christine Székely iz projektne skupine cc.alps. Preberi več

Povezani! Ekološki kontinuum in Econnect

CIPRA je povezovalka. Tudi na področju varstva narave. Prek meja posameznih držav povezuje uradnike, organe in znanstvenike, kot na primer v regiji Berchtesgaden-Salzburg. Pri ovirah ne obupa in se ne ustavi, podobno kot tudi živali in rastline na svojih selitvenih poteh. Preberi več

Sečnja za ohranitec mokrišč

Zgodnje poletje, ura je sedem zjutraj. Sek, sek, je slišati skozi meglice, ki se dvigujejo nad bavarskim mokriščem Ödmoos. Dela so v polnem teku. Začeti je treba zgodaj, saj postane čez dan zelo vroče. Stefan dvigne sekiro in začne odstranjevati goščavo. 23-letni študent gozdarstva in prostovoljec se je odločil sodelovati pri izvajanju renaturacijskih ukrepov na tamkajšnjem območju. Mokrišča, ti raznoliki habitati, so ga prevzela že kot fantiča, danes pa ve tudi to, da pomembno prispevajo k varstvu podnebja. Preberi več

Dragoceni gost v kostanjevem gozdu : Omrežje obin "Povezanost v Alpah"

Mali netopir se je zdel nekako drugačen. Nežne telesne zgradbe, rjavkaste barve, z obročkom na perutnici je čepel v kotu gnezdilnice na kostanjevem drevesu. Nicola Zambelli si je nadel rokavico in previdno potegnil za perutnico, da bi lahko preveril obroček. Njegova slutnja se je potrdila. Preberi več

Odkrivanje skupnih točk

V majhni državi, kot je Lihtenštajn, se ljudje stalno srečujejo. Vsi se nekako poznajo, čeprav ne prav zares. In to se dogaja tudi na področju energijsko varčne gradnje, ali bolje rečeno, se je dogajalo, nekako do oktobra 2009. Takrat je CIPRA, ki s svojim projektom climalp po alpskih deželah širi znanje o energijsko učinkoviti gradnji in prenovi (gl. uokvirjeno besedilo), zbrala lokalno prebivalstvo. Preberi več

Bolzano – vir energije

Bolzano želi do leta 2030 postati ogljično nevtralno mesto. Helmuth Moderer, bolzanski občinski svetnik, je ob tej priložnosti pojasnil, kako želi "alpsko mesto leta 2009" doseči svoh cilj. Preberi več

In vendarle se premika!

Evian/F, marec 2009. Velika dvorana brez oken s hladno umetno osvetlitvijo. Edino, kar je v konferenčnem središču povezano z naravo, so čudoviti cvetlični aranžmaji, ki pa očitno ne prihajajo z območja Alp. Za dolgo mizo sedijo okoljski ministri in državni sekretarji iz vseh alpskih držav. Politiki pogodbenic Alpske konvencije (gl. uokvirjeno besedilo) so se tokrat srečali na 10. alpski konferenci. Preberi več

Model rasti je svoje odslužil

Etna strokovna konforenca 2009, Gamprin/FL: Rast na vse kriplje in pretege? Andreas Götz, direktor CIPRE International, o priložnostih gospodarstva v času upada rasti Preberi več

CIPRA pripravija plodna tla za nove ideje na območju alp

Na letni konferenci, ki je lani septembra v Gamprinu v Lihtenštajnu potekala z naslovom Rast na vse kriplje in pretege? Alpe v iskanju sreče, je CIPRA razširila krog obravnave pomembnih tem. Tako so bile vsebine povezane z globalnimi gospodarskimi krogotoki, prav tako pa tudi z dogajanjem na regionalni ravni v Alpah. Dialog preko različnih ravni. Konference so se udeležili ljudje iz vseh alpskih držav ter jo zapustili s številnimi novimi idejami. Preberi več

Ali je trajnostna raba vode iluzija?

V Franciji so predstavniki politike, vodnega gospodarstva in varstva okolja podpisali sporazum o trajnostni rabi vodne energije, na podlagi katerega naj bi obstoječe elektrarne postale učinkovitejše, reke pa renaturirane. Preberi več

DS alpskih dežel: resolucija proti prometu težkih tovornih vozil in za kulturni razvoj alpskega prostora

Na konferenci predsednikov vlad držav članic Delovne skupnosti alpskih dežel, ki je potekala sredi junija 2010, so se prisotni izrekli proti prometu težkih tovornjakov (gigaliner). Ob tej priložnosti so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo zakonsko prepoved prometa težkih tovornjakov na nacionalnem ozemlju in v čezmejnem prometu. Preberi več

Lokalna reforma v Švici: do trajnostnega razvoja z združevanjem

V švicarskem kantonu Glarus so 1. julija 2010 iz 70 občin nastale tri občine. To je velika priložnost za trajnostni razvoj, kajti procesi združevanja omogočajo spoznanje in tudi premislek o tem, kaj pravzaprav pomeni regionalna kakovost življenja. Gorska kantona Graunbünden in Uri sta že leta 2009 razpravljala o procesih združevanja. Preberi več

Novi zvezni zakon o gozdovih v Nemčiji

V tretjem poskusu je nemški zvezni vladi sredi letošnjega junija končno le uspelo, da prvič od sedemdesetih let spremeni Zvezni zakon o gozdovih. Spremembe se nanašajo na pojem "z drevjem porasla zemljišča", ki so istočasno tudi v kmetijski rabi, kot so denimo planine ter polodprti gozdni pašniki, in se v prihodnje ne bodo več štela za gozd. Preberi več

Prosti čas: mobilnejši brez avtomobila

Kot kaže vedno številčnejše turistično informacijsko gradivo, je oblikovanje prostega časa danes v modi. Tako je južnotirolsko planinsko društvo pred kratkim izdalo pet novih brošur, od katerih vsaka opisuje 15 do 20 pohodniških poti, katerih start in cilj sta seveda dosegljiva s sredstvi javnega prevoza. Preberi več

Pomanjkljivosti prostorskega načrtovanja v Švici

Švicarski kantoni svoje naloge na področju prostorskega načrtovanja ne opravljajo zadovoljivo, ugotavlja študija delavnice, ki je tesno povezana z gospodarstvom Avenir Suisse. Obseg poselitvenih površin se povečuje hitreje kot prebivalstvo, zlasti v gorskih kantonih je zaradi tega pokrajina zelo razdrobljena. V nekaterih kantonih se prostorsko načrtovanje izvaja tako pomanjkljivo, da skorajda ni mogoče govoriti o poselitvenem razvoju. Preberi več

Italija: občine želijo same uporabljati vodo

Konec junija 2010 je na tisoče Italijanov odšlo na ulice in zahtevalo, da se mora del prihodka iz rabe naravnih virov, predvsem vode, stekati nazaj v gorska območja. Protesti so potekali ob najpomembnejših akumulacijskih jezerih v italijanskih Alpah. Samo v Sondriu v dolini Valtellina se je zbralo več kot 5000 ljudi, med njimi nosilci političnih odločitev, predstavniki sindikatov in interesnih skupin. Preberi več

Beg možganov kot priložnost za Alpe

Þeprav se visoko usposobljeni strokovnjaki izseljujejo iz alpskega prostora v druge regije ali države, pa lahko Alpe beg možganov izkoristijo tudi sebi v prid, ugotavlja študija Delovnih skupnosti alpskih držav (Arge Alp). Tak kader v vlogi nekakšnih multiplikatorjev namreč v svetu oblikuje javno mnenje o svoji domovini in njeno pozitivno podobo. In na tem dejstvu je treba graditi. Preberi več

Varstvo Alp: prehojenih 60.000 višinskih metrov za več pozornosti javnosti

... 60.000 višinskih metrov, opravljenih v 60 dneh, popotni dnevnik, objavljen na spletni strani nemškega planinskega društva, in knjižni projekt o transverzali Grande Traversata delle Alpi (GTA) - osvajalca vrhov in novinarja Iris Kürscher in Dieter Haas želita doseči, da bi javnost postala pozornejša za problematiko varstva Alp. Preberi več

Vozni redi v Julijskih Alpah

V sklopu svojih prizadevanj za trajnostno mobilnost je CIPRA Slovenija izdala knjižico z voznimi redi vlakov in avtobusov na območju Julijskih Alp. Namen knjižice je olajšati in s tem približati potovanja z javnimi prevoznimi sredstvi tako prebivalcem kakor tudi obiskovalcem Julijskih Alp. Preberi več