Načelna stališča
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
CIPRA je leta 1996 predložila akcijski načrt, ki je vseboval predloge za do tedaj izdelane protokole. Tako naj bi bilo v obliki primera prikazano, na kakšen način je Alpsko konvencijo mogoče uresničiti s projekti. To "navodilo za delovanje" je bilo namenjeno tako pogodbenicam Alpske konvencije kot tudi nevladnim organizacijam.
Novice
Posvet: Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb
Strokovno in zainteresirano javnost vljudno vabimo na strokovni posvet Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb, ki bo potekal v sredo, 6. decembra 2023, v Upravni muzejski hiši, v 2. nadstropju Slovenskega etnografskega muzeja, na Metelkovi ulici 2 v Ljubljani.
Francesco Pastorelli, CIPRA Italija
Prosti pretok blaga ali zdravje in varnost
Medtem ko italijanski minister za promet napoveduje tožbo proti Avstriji zaradi omejitev prometa težkih tovornih vozil čez Brennerski prelaz in se pri tem sklicuje na načelo prostega pretoka blaga, je župan ene od gorskih vasi že prepovedal vožnjo tovornjakov skozi domači kraj – zaradi varnosti državljanov in tranzitnih potnikov.
Maya Mathias, CIPRA International
Kako občine uresničujejo cilje na področju varstva podnebja
Misli globalno, deluj lokalno: v projektu Zeleni dogovori za občine (Green Deals for Municipalities) je bil pripravljen vzorčni postopek za izvajanje ukrepov varstva podnebja v občinah, izdan pa je bil tudi novi priročnik.
Stališče: Prometni kolaps lahko preprečimo le s skupnim sodelovanjem
Reševanja problematike naraščajočega prometa osebnih vozil in tranzitnega prometa se ni mogoče lotiti z regionalnimi ali nacionalnimi pristopi. Rešitve je treba poiskati skupaj, saj Alpe ležijo sredi Evrope, in prav ta geografska banalnost je ključnega pomena za razumevanje prometnopolitične problematike v Alpah – če res želimo preprečiti prometni kolaps, pravi Kaspar Schuler, izvršni direktor CIPRE International.
Stališče
Manuel Herrmann, CIPRA Schweiz
Stališče: Zadnja priložnost za korenito spremembo v prometu
Cestna infrastruktura, ki je v preteklem stoletju počez povezala alpski prostor, se ruši. Na prelazih Brenner, Fréjus, Gotthard ali Col de Tende se obnova uporablja kot izgovor za izkopavanje novih cestnih predorov in gradnjo dodatnih voznih pasov. Posledica: v prihodnjih letih se bo ponudba cest močno povečala. Če želijo alpske države preprečiti, da bi Alpe v bližnji prihodnosti preplavil promet, morajo končno začeti urejati povpraševanje, meni Manuel Herrmann, direktor CIPRA Švica in podpredsednik organizacije Pro Alps.
Magdalena Holzer, CIPRA International
Stališče: Počitnice učinkujejo trajnostno
Počitnice pomenijo oddih, spremembo okolja, sprostitev. Vendar pa to, kje in kako preživljamo počitnice, ne vpliva samo na nas same, ampak tudi na druge ljudi, regije, podnebje in naravo. Potovanje je odločitev, ki prinaša veliko odgovornost, je prepričana Magdalena Holzer, vodja projektov pri CIPRA International.
Janin Salzger, CIPRA Lab International
Stališče: Znova se moramo naučiti poslušati
Neokrnjena gorska pokrajina ali energetski prehod, varstvo podnebja ali nove ceste in predori, zdrava zemlja ali nova stanovanja: Če se fronte zaostrijo, je težko najti kompromise. Ravno zato v tem trenutku potrebujemo kulturo poslušanja, pravi Janin Salzger, projektna sodelavka pri CIPRI.