Novice
Kakšno naj bo komuniciranje podnebne krize?
Komuniciranje podnebne krize bo učinkovitejše, če bo zasnovano neposredno, nazorno in socialno. O razmerjih med jezikom, psihologijo in družbenimi omrežji je razpravljalo tudi okoli 250 udeležencev spletne konference Našpičiti ušesa, razložiti zgodbe, povezovati stike.
Kaj se lahko naučimo iz koronakrize?
Tudi v Alpah se postavlja vprašanje, kakšno bo življenje po koronakrizi. Vzporedno z oblikovanjem novih projektov je CIPRA zato pripravila anketo in tako preverila najnovejše razpoloženje anketirancev.
Mule kot alternativa pri oskrbovanju planinskih postojank
Stoletja so v gorskih regijah za prenos tovora uporabljali mule in konje. Nekdaj edino možnost prenosa pa so v sodobnem času začeli najpogosteje izpodrivati prevozi s helikopterjem. V naravnem parku v italijanskem Piemontu so se že vrnili h klasičnemu oskrbovanju planinskih koč z mulami, okolju prijazne alternative oskrbovalnim helikopterskim poletom pa preizkušajo tudi drugod po Alpah.
Kakovost iz gorskih regij
Kmetijski pridelki in živila, kot so sir, meso ali med, ki prihajajo iz gorske pridelave ali predelave, morajo izpolnjevati posebne lastnosti oz. značilnosti, kot jih je predpisala EU, če želijo uporabljati označbo kakovosti gorski proizvod, ki jo je leta 2014 uvedla EU. Nedavno opravljena analiza kaže, ali in v kolikšni meri se je omenjena označba uveljavila.
Vse je v glavah: kako si predstavljamo boj proti podnebnim spremembam
Podnebne spremembe, podnebna kriza, izredne podnebne razmere: kako izbrati prave besede, s katerimi bomo lahko spregovorili o globalnem segrevanju? Komuniciranje podnebne krize bo osrednja tema spletne konference, ki jo bo Alpsko partnerstvo za lokalne podnebne ukrepe organiziralo 30. junija in 1. julija 2020.
Ena vozovnica, sedem držav, 48 regij
Mladinski svet CIPRE (CYC) predlaga uvedbo vozovnice AlpTick za prevoz, ki bi vključeval vsa sredstva javnega potniškega prevoza na celotnem alpskem območju, prav tako pa vabi mlade, da izpolnijo anketo o mobilnosti v Alpah.
Korona kot priložnost za bolj trajnostno življenje?
T. i. pop up kolesarske poti v mestih, razcvet lokalne ekološke hrane – korona spodbuja trajnostnejše načine življenja tudi v alpskih državah in tak trend naj bi se nadaljeval tudi v prihodnje.
Novi obrazi CIPRE
Nova predsednica CIPRE Italije je postala Vanda Bonardo, do kadrovskih sprememb pa je prišlo tudi v upravnem odboru. Prav tako se je vodstvo zamenjalo v CIPRI Avstrija.
Stališče: Gradbeni načrt za odporno družbo
Koronakriza je naša življenja razstavila na posamezne dele: medsebojni odnosi, različne oblike dela, preživljanje prostega časa in potrošniško vedenje ležijo sedaj pred nami kot nepovezani gradniki. Še vedno ni jasno, kako jih bomo spet sestavili. O tem, da imamo zdaj priložnost za izdelavo novega gradbenega načrta, ki bo kos izzivom v prihodnosti, je prepričana Barbara Wülser, sodirektorica CIPRE International.
Pokrajina – CIPRI v navdih
Gorski prelaz v Sloveniji, izginjajoči ledenik v Švici, pastirske poti v Franciji. Letno poročilo CIPRE International za leto 2019 je pripoved o pokrajinah, ki s svojimi zgodbami navdihujejo ljudi.
20 let daljinske pohodniške poti Via Alpina
Čezmejna daljinska pot Via Alpina, ki se začne v Trstu in konča v Monaku, že dve desetletji povezuje vseh osem držav alpskega loka. Na petih pohodniških poteh pa ljudi, življenjske prostore in naravo med seboj ne povezuje le v fizičnem, temveč tudi v simbolnem pomenu.
Okrepiti participacijo mladih na celotnem območju Alp
Mladinski svet, aplikacije in primeri dobre prakse: na delavnici, ki je spomladi potekala v francoskem Lyonu, so člani EUSALP razpravljali o prihodnjem delovanju na področju participacije mladih. Izhodišče za razpravo je bila študija strokovnjakov za omenjeno področje, ki so svoje ugotovitve podprli s primeri dobre prakse.
Podnebju prijazen izhod iz krize?
Vlade na območju Alp in tudi drugod po svetu so v tem trenutku polno zaposlene s koronapandemijo in njenimi posledicami. A prve politične pobude za obnovitev gospodarstva na podnebju prijazen način so že tu.
Mreža gorniških vasi se širi v Švico
Potem ko se je mreža gorniških vasi, ki podpirajo alternativni in sonaravni turistični razvoj na območju Alp, uveljavila v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Sloveniji, se ji bo sedaj pridružila tudi Švica.
Sobivanje človeka in volka
Volkovi se vračajo v Alpe – o tem, kako zagotoviti uspešno sobivanje med volkom in človekom, bo CIPRA v okviru svojega projekta odprla razpravo z udeleženci na lokalni ravni.
Koronakriza v alpskem turizmu
Prazna smučišča, opusteli hoteli, samotni gorski vrhovi – novi koronavirus je povsem ohromil tudi turizem, ki je v marsikaterem predelu Alp izredno pomembna gospodarska panoga. Kako naprej?
Vsealpska zmešnjava zaradi pesticidov
Manjša in večja mesta v Franciji ne dovolijo več uporabe pesticidov. Avstrija je prepovedala uporabo glifosata. Predstavniki civilne družbe zbirajo podpise za učinkovitejšo zaščito čebel. Prepir, ki se je vnel zaradi pristojnosti, formalnih nepravilnosti in zaščite zdravja.
Čebelokratščina je nova alpska angleščina
V CIPRI smo doslej preizkusili že vrsto novih modelov organiziranosti – prakticirali smo sociokracijo, holokracijo, kolegialno vodenje, agilno samoorganiziranje pa še kaj bi se našlo, a nikoli na zavidljivi ravni. S čebelokracijo pa je naša nevladna organizacija končno odkrila naravno organizacijsko obliko, ki nam je resnično pisana na kožo.
Čebele vedno korak pred nami
Popolna delitev dela, prilagodljivost, sodelovanje. Od čebele se lahko človek marsičesa nauči, čebela od človeka ne prav veliko, je prepričan kmet in avtor knjige Martin Ott.
Opraševalski raji za čebele
Postavitev čebelnjakov, ureditev brežin in gradnja podpornih zidov, zasaditev cvetočih travnikov – občine lahko marsikaj storijo za ohranitev čebel in divjih opraševalcev. Kako se tega lotiti, kažejo izbrani primeri dobre prakse z območja Alp.
Idealno bi bilo, če jih sploh ne bi bilo treba hraniti!
Kdor se ukvarja s čebelami, se vedno nauči kaj novega, je prepričan čebelar Silvestre Klébert. V francoskih Alpah nadaljuje staro družinsko tradicijo vzreje temnih čebel – kljub številnim izzivom, s katerimi se srečuje.
Na poti k podnebno nevtralnim Alpam
Preteklo leto 2019 se bo v zgodovino vpisalo kot leto, v katerem je politika podnebno krizo prvič prepoznala kot resen izziv. Z dokumentom Alpski sistem podnebnih ciljev 2050 so alpske države predložile podroben instrument za ukrepanje na tem področju – zdaj je čas, da ga začnejo uresničevati.
Kraljica žuželk
Marljivost, solidarnost, čistost. Čebele in njihove družine so ljudem že od nekdaj svetel zgled kreposti. Njihov pomen se od davnih let do danes odraža v naši zgodovini, jeziku in kulturi.
Kritika zaradi nove lovske zakonodaje
Ko so si interesi lovstva in varstva vrst navzkriž: nekatere alpske države in regije pripravljajo novo zakonsko ureditev za področje lova na divje živali, kar pa je že sprožilo številne kritike.
Opraševalci: Nepogrešljivi za kmetijstvo
Kar 80 odstotkov kmetijskih in divjih rastlin je odvisnih od opraševanja žuželk. Ko ohranjamo življenjski prostor čebel in drugih opraševalcev, ne varujemo samo biotske raznovrstnosti, temveč tudi regionalno pridelavo hrane.
Cvetlice – črpališče hrane za čebele
Prisotnost divjih čebel na območju določene občine je dober pokazatelj ohranjenosti tamkajšnje biotske raznovrstnosti, opozarja biolog Timo Kopf. Z njim smo se pogovarjali tudi o štetju čebel in boju proti umiranju žuželk.
Prizadevanja za ohranitev naravnih bogastev
O mokriščih, učnih travnikih in suhih zidovih: krepitev naravne pestrosti je bil cilj petih pilotnih regij, ki so sodelovale pri vsealpskem projektu – ta se je uspešno zaključil marca 2020.
Ohraniti hladno glavo kljub podnebnim spremembam
Zelene oaze in načrti za izredne razmere: zakaj se podnebje v Alpah vse hitreje segreva in kako se lahko regije prilagodijo podnebnim spremembam?
Stališče: Voda ne potrebuje meja – kaj pa mi?
V Alpah razpolagamo z zadostnimi količinami vode. Da pa bo vode kljub posledicam podnebnih sprememb za vse dovolj tudi v prihodnje, bo treba vodo začeti obravnavati prek nacionalnih meja kot skupno, tj. alpsko javno dobro, opozarja Marion Ebster, projektna vodja pri CIPRI International.
Turizem po odstranitvi smučarskih žičnic
Zaradi vedno bolj milih zim so smučarski centri prisiljeni vlagati v drage zasneževalne sisteme in žičniške naprave. Na tem področju se tako bije preživetveni boj, v katerem so številni že omagali. A v nekaterih krajih v Alpah so alternativo smučarskemu športu že poiskali.