Novice
Švica bo ratificirala tri protokole Alpske konvencije
Spodnji dom švicarskega parlamenta - svet kantonov - bo v prvi fazi ratificiral samo tri od devetih protokolov o izvajanju Alpske konvencije, in sicer na področju urejanja prostora in trajnostnega razvoja, varstva tal ter prometa. Glasovanje o sklepu, pri katerem je bilo 24 poslancev za, 10 pa proti, je tako bilo nedvoumno.
Disertacija: "Pohodniški turizem vzdolž GTA"
Grande Traversata delle Alpi (GTA) je pohodniška pot, katere dolžina presega 650 km in ki obsega približno 55 dnevnih etap. Razteza se od švicarske meje do Sredozemskega morja.
Gensko spremenjeni organizmi na območju Bodenskega jezera
V okviru programa INTERREG IIIA je bilo pred kratkim pripravljeno poročilo, ki obravnava problematiko gensko spremenjenih organizmov (GSO) v kmetijstvu. Ključni del poročila je pregled ustreznih zakonskih podlag v EU in okvirnih pogojev v posameznih alpskih državah - Avstriji, Kneževini Lihtenštajnu, Nemčiji in Švici. Izdelavo poročila je naročila mednarodna konferenca za Bodensko jezero.
Nasprotovanje gradnji žičniških naprav na območju Mont Blanca
Italijanske, francoske in švicarske okoljevarstvene organizacije so javno izrazile svoje nasprotovanje načrtovani gradnji žičniških naprav, ki bi iz italijanskega Courmayeurja vodile na Punta Helbronner na območju gorskega masiva Mont Blanc. Žičnica bo v obstoječem obsegu leta 2007 dosegla najdaljši možen čas obratovanja, zato naj bi jo nadomestil sodobnejši in zmogljivejši objekt.
Varovalna funkcija gozdov po napadu podlubnikov
Mrtvo drevje je tudi po več kot desetih letih učinkovita zaščita pred plazovi in padajočim kamenjem. Tako se glasi ena od ugotovitev doktorske disertacije, v kateri je Andrea Kupferschmid iz Švicarskega inštituta za raziskovanje gozda, snega in krajine raziskovala varovalno funkcijo mrtvega drevja na območju gorskih gozdov in naravno pogozdovanje.
Praznovanje in predstavitev knjige: Mountain Wilderness Švica praznuje desetletnico
Švicarska podružnica okoljevarstvene organizacije Mountain Wilderness bo 9. junija 2004 v Zürichu ob svoji desetletnici obstoja pripravila praznovanje, ob tej priložnosti pa bo tudi predstavitev knjige "Wildnis - Ein Wegbegleiter durchs Gebirge" (Divjina - spremljevalka na poti po gorah), ki bo izšla ob prazniku in obravnava vprašanja, kot so: kaj je divjina, kje obstaja oz. ali sploh obstaja.
Švica bo ratificirala prve protokole Alpske konvencije
Švica ima z ratifikacijo izvedbenih protokolov Alpske konvencije precejšnje težave. Posvetovalna komisija spodnje zbornice švicarskega parlamenta, tj. sveta kantonov, namerava najprej ratificirati le tri od devetih protokolov, in sicer s področja prometa, varstva tal ter urejanja prostora in trajnostnega razvoja.
St. Moritz: Alpska akademija in turistično-energetsko-kmetijska zveza
Z Alpsko akademijo, ki jo je ustanovila Academia Engiadina, si švicarska regija Engadin/St. Moritz v večji meri prizadeva za razvoj študijskega turizma. Tako so že sedaj na voljo nekateri izobraževalni programi, kot npr. jezikovni in računalniški tečaji, tečaji turizma, vodenja in menedžmenta, drugi programi pa so v pripravi.
Svetovni dan voda: zahteva po varstvu voda in ukinitvi liberalizacije
Letošnja osrednja tema 22. marca, svetovnega dneva voda, se je glasila "Voda in z njo povezane naravne katastrofe". Ta dan je različne organizacije spodbudil, da so pojasnile svoje zahteve za učinkovitejše varstvo voda. Švicarski Zvezni urad za vodo in geologijo (BWG) je ob tej priložnosti predstavil pet zloženk v nemškem in francoskem jeziku, ki s konkretnimi zgledi obravnavajo projekte na področju visokih voda v Švici, med drugim tudi na območju Alp.
"Alpe brez meja" - novi atlas
Rezultat enega od programov INTERREG II je novi atlas z naslovom "Alpe brez meja", ki vsebuje serijo 20 izletniških kart in večjezičnih vodnikov, v katerih je popisano francosko-italijansko-švicarsko mejno območje od Ženevskega jezera do sredozemskega prostora. Pri izvedbi projekta so poleg različnih partnerjev sodelovali tako francoska in italijanska alpska društva kot tudi posamezne državne ustanove, pristojne za področje kartografije.
Švica: podeljen 101. znak energetsko varčnega mesta
Od 25. marca 2004 dalje je v Švici že 101 občina s podeljenim znakom energetsko varčnega mesta, kar pomeni, da v enem od tovrstnih mest sedaj živi več kot četrtina prebivalcev. Znak sta prejeli tudi dve alpski mesti - Schwyz kot 100. in St. Moritz kot 101. energetsko varčno mesto, na 99. mestu pa je Mendrisio, ki je prvo energetsko varčno mesto v italijanski Švici.
Švica: organizacije in stranke so se zavzele za naravne parke
Konec februarja je švicarska zvezna vlada sprejela odločitev, da bo načrtovano delno revizijo zakona o varstvu narave in krajine prestavila na zakonodajno obdobje 2008 - 2011.
Mednarodni dan gozda 2004: ustvarjanje vrednosti s švicarskim lesom na regionalni ravni
Namen letošnjega mednarodnega dneva gozdov, ki bo 20. marca 2004, je švicarsko prebivalstvo seznaniti z načini, kako uporabiti čim več lesa iz domačih gozdov in pri tem ustvariti čim večjo dodano vrednost.
Švica: ali bodo varstvo mokrišč ukinili zaradi proizvodnje električne energije?
25. februarja je švicarska zvezna vlada sprejela sklep o uvrstitvi mokrišča Grimsel v inventar mokrišč in ga s tem tudi zaščitila. Kljub temu pa je bil del tega območja izvzet in ostaja zato nezavarovan, kar pomeni, da lahko elektrarne Oberhasli nadaljujejo s postopkom izdaje dovoljenja za načrtovano povišanje pregradnega zidu.
Načrtovana gradnja nizkoenergetske stavbe v visokogorskih predelih
Švicarski inštitut za raziskovanje snega in plazov (SLF) Davos načrtuje gradnjo nizkoenergetske hiše na 2700 metrih višine na gori Weissfluhjoch. Projekt z naslovom "New Spirit Alpin", ki je v Švici nekaj edinstvenega, naj bi dokazal, da lahko nizkoenergetske hiše izpolnjujejo svojo osnovno funkcijo tudi v visokogorskih predelih.
Pregled stanja deset let po sprejemu člena o varstvu Alp v Švici
Po desetih letih, odkar so v Švici sprejeli predlog alpske pobude, je stanje zaskrbljujoče. Skladno z ustavnim besedilom bi morali namreč že izpeljati preusmeritev težkega tovornega prometa z železnice na cesto, vendar pa je danes na cestah opaziti le porast tovornega prometa.
Prizadevanja za večji odlov rib v Alpah
Po projektu "Ribiška mreža" se je sedaj začel izvajati še nadaljevalni projekt z naslovom Optimiranje ribolovnih donosov in kakovosti vode, ki kantone in ribiške organizacije v Švici in Lihtenštajnu podpira pri izvajanju ukrepov.
Švica: v novi zakonodaji krajinski parki niso predvideni
Švicarska vlada je odpovedala delno revizijo zakona o varstvu narave in krajine (t.i. NHG), ki je bila načrtovana v zakonodajnem obdobju 2004 - 2007. Dopolnitev zakona bi namreč ob široki lokalni podpori omogočila ustanovitev tako imenovanih krajinskih parkov nacionalnega pomena in upravljanje z njimi (narodni parki, regijski naravni parki, parki doživljanja narave).
Italija: hitre internetne povezave tudi za furlanska gorska območja
Švicarski kulturni sklad PRO HELVETIA in Kulturmobil sta s projektom "Galerija 57/34,6 km" na poseben način povezala gradnjo predorov pod Gotthardom in Lötschbergom s kulturo. V letu 2004 bo ključno področje programa glasba.
Zelene počitnice v Alpah za nizozemske turiste
Več nizozemskih potovalnih agencij - med njimi tudi hčerinska družba TUI Holland International in za pohodniški in kolesarski počitniški turizem specializirano podjetje SNP - je pripravilo tako imenovane "zelene aranžmaje" za Švico in Avstrijo, ki bodo na voljo od letošnjega poletja dalje. Gostje bodo svoje počitnice ali pohodniške izlete rezervirali tudi neposredno v turističnih krajih brez avtomobilskega prometa, v izbrani počitniški kraj pa se lahko pripeljejo z avtovlakom.
Druge cevi v predoru pod Gotthardom ne bo
8. februarja 2004 so švicarski volivci na referendumu odločno zavrnili precej razvpit predlog za spodbujanje zlasti cestnega prometa, kar pomeni, da druge cevi v gotthardskem cestnem predoru dolgoročno ne bo mogoče zgraditi.
Po napovedih raziskave se bo število gorskih žičniških podjetij v Valaisu v naslednjem desetletju zmanjšalo za polovico
V desetih letih bo polovica gorskih žičniških podjetij v švicarskem Valaisu izginila, ugotavljajo avtorji raziskave, katere izdelavo je naročil kanton Valais in ki je bila predstavljena 10. februarja 2004. Družbe, ki upravljajo z žičnicami, se bodo morale združiti ali pa bodo prenehale obstajati.
Spodbujanje hribovskega kmetijstva v Graubündnu v Švici
Društvo za alpske kulturne rastline, ki se zavzema za ohranjanje domačih sort v hribovskem kmetijstvu, bo 4. marca 2004 organiziralo srečanje, na katerem si bodo udeleženci lahko izmenjali informacije o pridelovanju, izboru in uporabi različnih sort zelenjave v Alpah.
Švica: protokoli Alpske konvencije v parlamentu s polžjo hitrostjo
30. januarja je komisija za okolje, prostorsko planiranje in energijo švicarske male parlamentarne zbornice - sveta kantonov - razpravljala o Protokolu o izvajanju Alpske konvencije na področju prostorskega planiranja in trajnostnega razvoja.
Referendum o izgradnji druge cevi v predoru pod Gotthardom
Prebivalci Švice bodo 8. februarja 2004 na referendumu odločali tudi o izgradnje še druge cevi v cestnem predoru pod masivom Gottharda. Predložen jim bo namreč skupek projektov, ki poleg izgradnje druge cevi obsega tudi razširitev švicarskega avtocestnega omrežja ter subvencioniranje prometa na zgostitvenih območjih.
Sonaravno ali liberalizirano gozdno gospodarstvo v Švici?
26. januarja je bil objavljen program za razvoj in upravljanje s švicarskimi gozdovi (WAP-CH). Ta politični program delovanja obsega vizijo načrtovanega stanja gozdov v letu 2015, cilje, ukrepe in instrumente ter kot tak daje podlago za oblikovanje nove politike razvoja gozdov v Švici.
Deset let varstva Alp v švicarski ustavi
20. februarja 1994 so prebivalci Švice proti volji vlade in parlamenta na referendumu dosegli, da je bil v ustavo dodan tako imenovani člen o varstvu Alp, in s tem položili temelj za začetek preusmerjanja tovornega tranzitnega prometa na železnico.
Phil.Alp 2004 - konferenca mladih raziskovalcev alpskega prostora
Že tretjič zapored bo Interakademska komisija za raziskovanje Alp (ICAS) organizirala konferenco "Phil.Alp - Alpe z vidika mladih raziskovalcev", ki bo potekala 11. in 12. marca 2004 v švicarskem Sionu. Mladi raziskovalci in raziskovalke bodo ob tej priložnosti predstavili svoje diplomske ali doktorske naloge, s katerimi so nedavno zaključili študij.
Začel se je Interregov projekt "Walserji na območju Alp"
Pred kratkim so v švicarskem Brigu začeli izvajati Interregov projekt IIIB z naslovom Walserji na območju Alp, katerega cilj je ohraniti identiteto Walserjev. Projekt predvideva medsebojno povezovanje različnih walserskih skupnosti in spodbujanje učenja walserske nemščine, ki jo danes govorijo le še redki.
Manjšinski jeziki na območju Alp osvajajo nove medije
Doslej se je bilo mogoče retoromanščine naučiti le iz nemških virov, konec lanskega leta pa je krovno združenje retoromanskih jezikov Lia Rumantscha na svetovnem spletu objavilo "myPledari", angleško-retotomanski slovar, v katerem lahko iščemo besede v vseh retoromanskih pisnih variantah (romanč v graubündenski skupini in pet drugih narečij) in jih vanj tudi vpisujemo.