Novice
Brig-Glis/CH: Energijsko samozadostni v 25 letih
V Brig-Glisu so si za cilj zastavili zmanjšanje uporabe energije iz fosilnih virov. Občina, ki se ponaša s certifikatom Energijsko varčno mesto in velja za "vzornega učenc" v kantonu Valais na področju energije, je skupaj s sosednjim Natersom izdelala vodilo za delovanje na področju energije.
Švicarska gorska območja gospodarsko vedno uspešnejša
Gospodarski položaj švicarskih gorskih območij se je v zadnjih letih izboljšal. To je pokazalo poročilo Švicarske delovne skupnosti za gorska območja, ki je bilo objavljeno v začetku julija. V obdobju od 2005 do 2008 se je na gorskih območjih Švice število zaposlenih povečalo za 1,9 odstotka, kar je povezano s splošnim porastom števila prebivalcev, ki pa vendarle v določenih strukturno šibkih regijah kaže trend upadanja.
Dragoceni gost v kostanjevem gozdu : Omrežje obin "Povezanost v Alpah"
Mali netopir se je zdel nekako drugačen. Nežne telesne zgradbe, rjavkaste barve, z obročkom na perutnici je čepel v kotu gnezdilnice na kostanjevem drevesu. Nicola Zambelli si je nadel rokavico in previdno potegnil za perutnico, da bi lahko preveril obroček. Njegova slutnja se je potrdila.
Lokalna reforma v Švici: do trajnostnega razvoja z združevanjem
V švicarskem kantonu Glarus so 1. julija 2010 iz 70 občin nastale tri občine. To je velika priložnost za trajnostni razvoj, kajti procesi združevanja omogočajo spoznanje in tudi premislek o tem, kaj pravzaprav pomeni regionalna kakovost življenja. Gorska kantona Graunbünden in Uri sta že leta 2009 razpravljala o procesih združevanja.
Pomanjkljivosti prostorskega načrtovanja v Švici
Švicarski kantoni svoje naloge na področju prostorskega načrtovanja ne opravljajo zadovoljivo, ugotavlja študija delavnice, ki je tesno povezana z gospodarstvom Avenir Suisse. Obseg poselitvenih površin se povečuje hitreje kot prebivalstvo, zlasti v gorskih kantonih je zaradi tega pokrajina zelo razdrobljena. V nekaterih kantonih se prostorsko načrtovanje izvaja tako pomanjkljivo, da skorajda ni mogoče govoriti o poselitvenem razvoju.
Obsežen projekt izgradnje sončnega parka v švicarski gorski vasi
Že pozidano pokrajino na območju švicarskege vasi St. Antönien v Prättigauu naj bi v prihodnje začeli za proizvodnjo električne energije uporabljati sončno energijo. Na protiplazne ograje, ki so jih postavili na izpostavljenem južnem pobočju Chüenihorna, ki se vzpenja nad gorsko vasjo, bodo v kratkem namestili fotonapetostne module. Sončni park se bo raztezal na 30.000 kvadratnih metrih in tako postal največji tovrstni park v Švici.
Več sredstev za gorske in ekološke kmete
Kmetijski paket pomlad 2010, ki ga je švicarska vlada sprejela sredi maja 2010, zagotavlja več finančnih sredstev za gorske in ekološke kmete. Kot so sporočili iz Zveznega urada za kmetijstvo, želijo "zagotoviti obdelovanje zemljišč na gorskih območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami in tako preprečiti nazadovanje dejavnosti na obdelovalnih površinah in v ekološkem kmetijstvu."
Trajnostna raba vode - Švica raziskuje
Posledica talečih se ledenikov v Alpah je nastajanje novih jezer. Obenem nastajajo nove priložnosti za turizem, a tudi tveganja za prebivalstvo v dolini, kot so pojav velikih valov ali drobirskih tokov. Kje in kdaj nastanejo taka jezera? Þigava so in kdo je odgovoren zanje?
Strokovna delavnica v okviru programa za območje Alp
Prve dni maja so v švicarskem Interlaknu pod naslovom Coping with climate change - Transnational action in the Alps razpravljali o ravnanju z vplivi podnebnih sprememb v alpskem prostoru. Zvrstile so se tudi številne delavnice, kjer se je izoblikovala slika trenutnih aktivnosti na področju reševanja problemov podnebnih sprememb ter na področju izvajanja ukrepov varstva podnebja na področju prometa, biotske raznovrstnosti, gospodarstva, turizma, naravnih nesreč, vode in energije.
Počitnice brez avtomobila: kdor prestopi, bo nagrajen!
Ägerital-Sattel, Braunwald, Engadin Scuol in Lenk-Simmental so štiri švicarske turistične destinacije, katerih delovanje je zgledno za druge regije: kot pilotne regije sodelujejo v nacionalnem projektu Počitnice brez avtomobila, katerega namen je turiste spodbujati k večji uporabi sredstev javnega prevoza namesto vožnji z osebnimi avtomobili.
Nov inštitut za raziskovanje tovornega prometa
Švicarsko društvo Alpska pobuda namerava preučevati tovorni promet, zato bo v Altdorfu/CH ustanovilo inštitut. Nova ustanova, ki se bo ukvarjala z raziskovanjem učinkovitega upravljanja prometa, naj bi tako zagotavljala znanstvene podlage za ukrepe zmanjševanja obsega tovornega prometa. To naj bi v prihodnje spodbudilo nastanek učinkovitih oblik prevoza. Stroški delovanja inštituta, ki je del spletne univerze Educatis, bodo do leta 2019 znašali 3,6 mio. švicarskih frankov.
Nova vsealpska medijska hiša
Konec aprila se je v švicarskem Churu začel izvajati projekt Las-Alps-infoteca. V naslednjih petih letih bo v tem mestu nastal kompetenčni center za medijske produkte, ki so pomembni za celoten alpski prostor. Predvideni sta dve fazi projekta: prva bo posvečena posredovanju medijskih produktov, druga pa tudi lastni produkciji in njenemu trženju.
Posledice gospodarske krize za tovorni promet v Švici
Upad obsega tranzitnega tovornega prometa v Švici leta 2009 je posledica gospodarske krize, je sredi marca sporočilo švicarsko ministrstvo za okolje, promet in komunikacije (UVEK). Še posebno velik je bil upad rasti v železniškem prometu zaradi vrste prevažanega blaga in znižanih cen v cestnem transportu.
Okoljska nagrada za Barbaro Ehringhaus
Za svoja prizadevanja v mednarodnem varstvu pogorja Mont Blanc je Švicarka Barbara Ehringhaus marca prejela mednarodno okoljsko nagrado Terre de Femmes 2010 in istoimensko švicarsko okoljsko nagrado, s katero fundacija Yves Rocher izkaže čast posameznicam, ki so se v svoji skrbi za okolje še posebno izkazale.
Navkreber s sončno energijo
Vas Tenna v dolini Safiental v švicarskem kantonu Graubünden mislijo povsem resno z idejo o svetovni premieri. Kot je marca letos odločila skupnost Skilift Tenna, bodo zastarelo žičnico nadomestili s prvo smučarsko žičnico na sončno energijo.
Retijski trikotnik: nova spletna orodja in podpora lokalnim pobudam
Švicarski narodni park trenutno razvija spletno orodje za analizo ovir in koridorjev na območju velike pilotne regije Retijski trikotnik. Za obnovitev ekološke povezanosti si poleg tega prizadevata še dve lokalni pobudi.
Živeti z gozdnim požarom
Gozdni požar, ki je poleti 2003 izbruhnil na območju Leuka v švicarskem kantonu Valais, je pokazal, da se je po tej naravni nesreči v primerjavi s prej neokrnjenim gozdom njegova biotska raznovrstnost občutno povečala, saj je hitra ponovna naselitev rastlin in živali že v treh do petih letih po tem dogodku v vseh višinskih pasovih pestrost gozda še obogatila.
Pomladno prebujenje v Delovni skupnosti alpskih mest
Delovanje Delovne skupnosti alpskih mest je po nepričakovani smrti svojega pobudnika in dolgoletnega direktorja Ettoreja Bonazze za skoraj dve leti povsem zamrlo. Italijanski Trento, kjer je do takrat domoval sekretariat skupnosti in ki je za delovanje organizacije prispeval znatna sredstva, je ocenil, da v prihodnje ne bo zmogel ohraniti ravni svojih prizadevanj. V takih razmerah se je švicarsko mesto Bellinzona ponudilo, da prevzame sekretariat.
Bilanca takse na tovorni promet v odvisnosti od obremenitve v Švici
Devet let po uvedbi takse na tovorni promet v odvisnosti od obremenitve (LSVA) na švicarskih cestah je švicarski Zvezni urad za prostorski razvoj (ARE) opravil pregled trenutnega stanja. Poročilo z naslovom Pravično in učinkovito - takse na tovorni promet v odvisnosti od obremenitve (LSVA) v Švici je namreč pokazala, da se je zaradi je uvedbe LSVA in višjih omejitev na 40 ton tovornjake in vlačilce občutno povečala učinkovitost prevoza s težkimi tovornimi vozili. Odstotkovni delež železniškega tovornega prometa se ni bistveno spremenil kljub višjim stroškom prevoza v cestnem tovornem prometu.
Natečaji za projekte na področju voda kot dragocenega naravnega vira
Kar dve nagradi sta bili pred kratkim razpisani za projekte, ki se izvajajo na področju voda. Namen mednarodnega priznanja za trajnostno upravljanje voda je spodbuditi inovativne projekte za izvajanje ukrepov varstva vode na regionalni ravni. Za nagrado se lahko potegujejo projekti, ki so pionirskega značaja in se izvajajo v kulturi, inštitucijah in tehnologiji.
Seznam območij miru za divjad v petih švicarskih kantonih sedaj na spletu
Mountain Wilderness Švica je na spletni platformi objavil seznam območij miru za divjad v švicarskih kantonih. Podatki, do katerih je mogoče na spletu enostavno dostopati, naj bi zimskim športnikom pomagali pri načrtovanju njihovih aktivnosti na prostem, živalim pa zagotavljali potreben mir na varstvenih območjih.
Bazni predor Lötschberg ni izpolnil cilja preusmeritve prometa
Bazni predor Lötschberg, ki so ga odprli leta 2007, na preusmeritev tovornega prometa s ceste na železnico nima nobenega pomembnejšega učinka. Potniški promet se je povečal in s tem so se zmanjšale kapacitete tovornega prometa. Prednostni cilj gradnje baznega predora Lötschberg, tj. preusmeriti težki tovorni promet na železnico, ni bil dosežen. Proga je pri dnevnih migrantih zelo priljubljena. Ta dejstva je švicarska vlada pred kratkim objavila v četrtem poročilu o preusmerjanju prometa.
Švica: neuspešno varstvo Alp
Švicarski parlament prejšnji petek ni ratificiral izvedbenih protokolov Alpske konvencije in s tem zavrnil njeno izvajanje. Sprejem državnega sklepa iz leta 2001 je parlament prestavil na poznejši čas. Nasprotniki so mnenja, da so protokoli za Švico preveč radikalni, saj enostransko vrednotijo tematike varstva okolja in premalo upoštevajo ekonomske dejavnike. Taka odločitev je pri okoljskem ministru Moritzu Leuenbergerju, članih sveta, v organizacijah na gorskih območjih in nevladnih organizacijah naletela na precejšnjo kritiko.
Tschlin ima prihodnost
Pred približno desetletjem so v švicarski občini Tschlin priredili prvo konferenco o prihodnjem razvoju, iz katere je nato izšla vrsta projektov, ki se izvajajo še danes. Razpoznavni znak prireditve je postala manjša pivovarna bieraria engiadina, katere uspešno delovanje je občino prepričalo, da konferenco o prihodnjem razvoju ponovno organizira. Organizacijo je prevzelo združenje švicarskih občin "Povezanost v Alpah Švica", sofinanciral jo je projekt dynAlp-climate.
Javni promet v primežu varčevanja
V Avstriji in Švici uvajajo varčevalne ukrepe v javnem prometu: v številnih krajih naj bi v kratkem ukinili nekatere železniške in avtobusne proge in tako nadomestili izgubo prihodka. Švicarska vlada je na začetku novembra sprejela varčevalni program za obdobje 2011-2013 v višini 1,5 mrd. CHF letno. Zvezni urad za promet meni, da je treba v prometu letno privarčevati povprečno 300 mio.
Ekstremne podnebne razmere vplivajo na širjenje drevesnih vrst
V nedavno objavljeni študiji so znanstveniki Švicarskega inštituta za raziskovanje gozda, snega in krajine (WSL) v sodelovanju s skupino mednarodnih raziskovalcev dokazali, da ni le višja povprečna temperatura v posameznih regijah razlog, da nekatere drevesne vrste izginjajo, temveč tudi ekstremne podnebne razmere.
Strupena voda iz talečih se ledenikov
Nova študija ugotavlja, da se pri taljenju ledenikov sproščajo kemične snovi, ki so že dolgo prepovedane in jih tudi industrija ne proizvaja več. Raziskovalci iz švicarskih izobraževalnih inštitutov so iz jezera Oberarsee na območju švicarskega prelaza Grimsel odvzeli jedra sedimentov v zamrznjenem stanju in s pomočjo slojev jezerskih sedimentov rekonstruirali zgodovino jezera vse do njegovega nastanka leta 1953.
Doživljajske revije o kulturnih poteh v Švici
Via Storia - center za zgodovino prometa bo konec novembra 2009 objavil sedmo številko doživljajske revije Kulturne poti v Švici, ki predstavlja zgodovinske prometne poti v zahodni Švici, kot sta Via Francigena ali Via Cook od Ženeve, Chamonixa/F, Martignyja, ki vodi prek prelaza Gemmipass v regiji Berner Oberland in vodi naprej proti Luzernu. Publikacija izhaja v nemškem in francoskem jeziku.
Pogosto le metanje peska v oči
Izraz "2000-vatna družba" se uporablja, da bi mesta in podjetja prikazali v luči trajnostnega razvoja, pohvalili zgradbe in spodbudili rast. Globalni pristop se tako zlorablja za namene lokalnega trženja.
Konferenca o ledenikih: zadetek v polno
V švicarski Crans-Montani je 24. in 25. septembra 2009 na mednarodni konferenci z naslovom Kaj storiti, ko se začnejo taliti ledeniki pred domačim pragom okoli 70 udeležencev razpravljalo o izzivih, ki jih prinašajo taleči se alpski ledeniki. Na programu so bila predavanja različnih strokovnjakov, delovne skupine in ekskurzije, ki so jasno pokazale, katere težave lahko zaradi taljenja ledenikov pričakujejo občine, ki ležijo na njihovem območju, in obiskovalci gora, ter načine, kako bi lahko te težave preprečili.