Novice
Švica zamuja pri preusmeritvi tovornega prometa
Iz poročila švicarske vlade o preusmeritvi tovornega prometa je razvidno, da se na švicarskih cestah še vedno vozi preveč tovornih vozil. Namesto konkretnih ukrepov, s katerimi bi tovorni promet preusmerili s ceste na železnico, namerava vlada sprožiti novo politično razpravo, proti kateri pa se je že pojavilo nasprotovanje.
Biotska raznovrstnost: sledi stresa v zajčjih iztrebkih
O tem, da ljubitelji zime ogrožajo prihodnost planinskega zajca v Alpah, so raziskovalci zdaj prvič predložili dokaz, za katerega so uporabili nekoliko nekonvencionalno metodo.
Novi organizaciji za Alpe
Z jesenskim časom prihajata nova platforma za varstvo Alp Club für Alpenpioniere in avstrijska podružnica okoljevarstvene organizacije Mountain Wilderness. V nadaljevanju kratka predstavitev novih alpskih organizacij in njunih ciljev.
Stališče: O razsvetljenih Alpah brez olimpijade
Negativni izid obeh referendumov München 2022 in Graubünden 2022 je lep dokaz, da je olimpijski duh mrtev. Le da tega še niso vsi opazili.
Ugoden veter za vetrno energijo v Švici
Švicarska vlada se je odločila podeliti t.i. bonus za gradnjo vetrnic v višinskih predelih Alp, študija o tem vprašanju pa ugotavlja, da se je večina prebivalcev, ki živijo v neposredni bližini vetrnih parkov, izrekla za vetrno energijo. Novačenje za energijski preobrat?
V Renu kmalu spet lososi
Od Atlantika pa vse v alpski svet: v Renu bodo, kot je predvideno, do leta 2020 ponovno vzpostavljene populacije lososa, ki bi se lahko od takrat dalje po tej reki neovirano selile vse do Basla - kratkoročno naj bi to zagotovili z izvedbo deloma nekonvencionalnih ukrepov.
Samo plavanje ni dovolj
Ernst Bromeis želi s plavanjem opozoriti svet na pomen vode kot omejenega naravnega vira - a pri tem ga pogosto premaga prav ta.
Alpska politika v središču pozornosti švicarske Stranke zelenih
Zeleni so odkrili Alpe. Stranka je ustanovila delovno skupino za Alpe, ki je pritegnila pozornost s prvo resolucijo.
Oh...!
… "Goms mora postati dolina brez volkov!" Tako odločno so pred kratkim zahtevali predstavniki občin, ki ležijo v tem delu Valaisa: "Če se bo na območju Gomsa pojavil volk, ga je treba odstraniti, tj. uspavati, ga odnesti tja, od koder je prišel, ga preseliti na območje parka - ali pa zanj odrediti odstrel."
Alpska konvencija: novi generalni sekretar začenja delo
Markus Reiterer je 1. julija 2013 v prostorih Zlate strešice v Innsbrucku začel opravljati funkcijo generalnega sekretarja Alpske konvencije. V nadaljevanju o ciljih novega vodje Stalnega sekretariata.
Oh...!
… Švicarska planinska zveza (SAC) praznuje letos 150. obletnico obstoja. Na 2.700 m. n. v. si je pri materi naravi naročila izdelavo mize iz snega in ledu. Miza je velika 1.500 kvadratnih metrov, visoka pa okoli metra in pol. Pravzaprav je to ogromen pult.
Oh...!
… S poštenostjo se daleč pride. Nekaj takega je moral imeti v mislih devetdesetletni lovec iz Valaisa, ki je po lastnih izjavah vse življenje pobijal divjad.
Matterhorn na razprodaji
Matterhorn je zagotovo najvidnejši simbol Alp, a kot je predvideno, naj bi prišlo do ukinitve varstvenega režima, ki velja za območja ob njegovem vznožju. Tak ukrep bi seveda omogočil nemoteno izvajanje helikopterskega smučanja. Pričakovati je odločno nasprotovanje.
Glasbeniki, ki prestopajo meje - koncert alpskih mest
Isabelle Herlin, gospa drobnejše postave, ki je s svojimi širokimi kretnjami objela ves orkester, je zamahnila s taktirko, ki jo je imela v eni roki, v drugi roki pa je držala kot dlan velike liste papirja, na katerih so bile s črno pisavo zapisane posamezne velike črke, in jih kazala glasbenikom. Oči flavtistov in tolkalcev v rjasto rdečih suknjičih so pozorno spremljali vsak njen gib. Med nastopajočimi so bili tudi njihovi starši, ki so, za poslušalce tiho in nevidno, v zboru mrmrali melodijo. Skoraj nihče od glasbenikov ne pozna not, vsa glasbena dela - od Habanere Georga Bizeta do največjih uspešnic skupine Queen - so se naučili na pamet. Člani francoskega orkestra Tétras Lyre so skoraj izključno glasbeniki z motnjo v duševnem razvoju. Mrmranje njihovih spremljevalcev in listi dirigentke jim bi bilo v pomoč, če bi slučajno zgrešili takt ali pozabili kakšno noto.
Stališča CIPRE: Varstvo Alp pod vprašajem
Naravne in visokogorske pokrajine postajajo vse pogosteje žrtev turizma in energijskega preobrata. Bodo Alpe zapravile svojo srebrnino?
Podražitev avtocestne vinjete nezaželena
Švicarski prometni klub nasprotuje občutni podražitvi avtocestne vinjete. S tem želi preprečiti gradnjo novih avtocestnih projektov, kot je izgradnja druge cevi v gotthardskem cestnem predoru.
Preusmeritev prometa: samo predori ne zadoščajo
Kakšen bo vpliv baznega predora Gotthard na čezalpski promet? Odgovor najdemo v novi študiji švicarskega zveznega urada za promet.
Stališča CIPRE: Alpe predragocene za olimpijske igre
Izzid referenduma, ki je bil 3. marca 2013 v Graubündnu, je jasen: tistih, ki so se izrekli proti zimskim olimpijskim igram leta 2022, je bilo 52,7 odstotka. To dokazuje, da so megalomanski načrti v Alpah nezaželeni.
Stališča CIPRE: Pledoaje za mrtvega medveda
19. februarja ob 9.30 zjutraj so v Puschlavu izvršili smrtno obsodbo medveda. Obtožili so ga, da si je drznil preveč približati ljudem. A verjetno bi si zaslužil, da bi se pri izreku kazni vendarle upoštevale olajševalne okoliščine.
Trženje, sečnja, drobnice - vse za varstvo planin
Ko se na planinah ne pasejo več tradicionalne pasme domačih živali ali če se paša celo opušča, se ta zemljišča začenjajo spreminjati v grmičevje. Avstrijsko-slovenska pobuda in dva švicarska projekta imajo zato enak cilj, to pa je ponovna oživitev izgubljene kulturne pokrajine in vrstne pestrosti.
Varstvo podnebja: Švica razpisala vsealpski arhitekturni natečaj
Švica bo najboljšim rešitvam v trajnostni gradnji in prenovi na območju Alp podelila arhitekturno nagrado v skupni vrednosti 50.000 evrov. Na natečaju lahko kandidirajo tudi občinske stavbe, natečajni stroški za občine pa niso visoki V nadaljevanju krajši pregled mednarodne arhitekturne nagrade.
Odgovornost za ZOI bo morala prevzeti naslednja generacija
V Graubündnu želijo leta 2022 organizirati "trajnostne" zimske olimpijske igre. Medtem ko so številna odprta vprašanja o kandidaturi v Švici povzročila vroče polemike, pa se zdi, da kandidatura Münchna ni ravno v najboljši kondiciji. Čas pa beži.
Oboroževalna tekma v Alpah: želja po igri in zabavi
V Švici najvišji viseči most v Evropi, na vrhu ene od avstrijskih gora pa spomenik v obliki križa, po katerem se bo mogoče sprehajati - neverjetni doživetji v Alpah.
Volk: Francija uvaja odstrel, Švica pa se veseli naraščaja
V Švici se veselijo prvih volčjih mladičev, v narodnem parku na jugu Francije pa so že sprožili razpravo o vprašanju, ki bo imela posledice za Alpe: kam drugam sodi volk, če ne na zavarovano območje?
Kakovost življenja in arhitektura v gorskih vaseh
Evropska nagrada za obnovo vasi in program za ponovno oživitev arhitekturne dediščine Italijanske zveze za gorske občine - kratka predstavitev dveh pobud za podporo občinam.
Švica bo dobila novo strategijo energetskega razvoja
Leta 2050 bo Švica porabila manj električne energije kot danes, saj bo skoraj v celoti prešla na obnovljive vire energije. Ambiciozna vizija je sedaj ubesedena v osnutku Energetske strategije 2050, a z nekaj pomanjkljivostmi.
Uspešno usklajeno sodelovanje
Na razpravah v okviru Alpskega tedna, ki je predprejšnji teden potekal v Švici, je bila pogosto osrednja tema vprašanje energije. Udeleženci pa so se spraševali tudi o procesih in nakazali nove, nekonvencionalne poti.
Stališča CIPRE: Alpska konvencija mora dokazati, da misli resno
če želimo, da Alpe postanejo obnovljive, potrebujemo mlade, se glasi osrednje spoznanje Alpskega tedna. Pogodbenice Alpske konvencije so sedaj pozvane, naj besedam sledijo dejanja - tudi na področju energije.
Priznanja za Maria Broggija
Mario Broggi si že leta prizadeva za varstvo narave v Alpah in na drugih gorskih območjih. Za svoja neutrudna prizadevanja je prejel že dve nagradi.
Kandidatura za olimpijske igre - še veliko odprtih vprašanj
Predvideva se, da bo za olimpijske igre 2022 v Švici potrebnih 4,5 mrd frankov. Ali pa tudi več, sodeč po dosedanjih izkušnjah. Ali se to splača? Marca 2013 bodo o tem odločali prebivalci Graubündna na referendumu.